1. Ce je podjetnik pravno dejanski lastnik vseh teh stvari, potem ne bi mogel predloziti dokumentov, ki bi mu omogocili placevanje najnizjih prispevkov v vrtcu, razen, ce bi bili podatki lazni in s tem spada tema pod problem verifikacije verodostojnosti dokumentov ali korupcije (biti pri koritu).
V primeru (ki je vecinski!), da pa ima vse to uradno v lasti podjetje in je on le souporabnik oz. ima pravico koristiti te stvari, potem legalno ne mores nic.
Kretenizem pa je ze to, da je kaj takega sploh legalno mozno - namrec ze ideja in obstoj moznosti, da nek uspesen poslovnez sploh lahko kakorkoli predlozi dokumente ali razloge, zaradi katerih je obravnavan kot tisti, ki so socialno najbolj ogrozeni je popolnoma absurdna!!!!!!

2. Prvic na dopust ne mores kar tako na vrat na nos, dopust mora biti vnaprej zmenjen in odobren, tako, da to nikakor nebi bilo mozno. Bolniska pa ne obstaja brez zdravniskega potrdila, ki se ga sicer da marsikje "kupiti", pa vseeno ni tako lahko. V obeh primerih, bi bilo to popolnoma nesprejemljivo ravnanje in ce bi se zgodilo vec kot enkrat, je to ze vzorec obnasanja, ki je opravicljiv razlog za odpust. Na splosno, pa je odgovor na problem odvisen od razloga zakaj ne izpolnjujeta nalog. Ce nimata znanja, da bi opravila naloge (kar je pogosto), se jima zadevo pokaze, razlozi in pomaga.
Ce kljub temu ne izpolnjujeta delovnih nalog, potem se ju zal odpusti in poisce ljudi, ki bodo to zmogli. V primeru, da pa ne opravbljata svojih nalog zgolj iz lenobe in malomarnosti, ter je to ponavljajoca se zgodba kljub opominu, absolutno, brez debate sledi odpust. V nobenem primeru pa ne sledi dopust! Na splosno pa zal velja, da je veliko ljudi na dolocenih pozicijah zaradi vez in poznanstev, in ne zaradi dejstva, da so najbolj sposobni ali primerni za neko pozicijo, kar je velik del problema.

3. To je zelo zapleten problem, ki kot vecina prejsnjih tem ni crno bel in enoplasten. Ogromno je dejavnikov, ki vplivajo na odgovor na to vprasanje.
Najprej "kjerkoli v Sloveniji"...kdo placa potne stroske,amortizacijo in obrabo lastnega avtomobila, cas voznje, le ta je lahko nora, ce gre za javni transport (medkrajevni vlaki in avtobusi).
Eden najvecjih problemov danes je definitivno enormna kolicina mladih z visjo in visoko izobrazbo, katerim se ponuja zaposlitev katero bi lahko opravljal simpanz, ki zna brati in racunati. Gre za sirsi problem nesorazmernih vpisov in spodbujanja vpisov na dolocene fakultete, primanjkljaj na drugih in na splosno spodbujanje nadaljnega izobrazevanja po srednji soli, kjub temu, da se na trgu dela vecinoma isce ljudi z peto stopnjo izobrazbe ali manj. Nase gospodarstvo v veliki meri temelji na malih privatnih podjetnikih, katerih vecina ima mogoce srednjo solo - ze tu se pojavi problem. Drug problem pa je v izredno ohromljnem in ozkem delovnem trgu, kjer se isce ljudi, le v dolocenih (ekonomskih) delovnih sektorjih. V glavnem gre pri mladih za nesorazmerje med izobrazbenimi smermi in ravnjo, ter potrebami delovnega trga. Pri starejsih pa vecni problem starosti, prekvalifikacije, ter ze vsesplosnega pomanjkanja delovnih mest.
Eden glavnih in kljucnih razlogov za pomanjkanje delovnih mest pa je definitivno ponorelo in popolnoma nenadzorovano studentsko delo!!!!!!! Vecina podjetij v Sloveniji zaposljuje med 20-80% studentov, vse to so delovna mesta, ki bi drugace omogocila mnogim redno zaposlitev z socialnim in zdravstvenim zavarovanjem, tekoco delovno dobo, bolnisko, dopustom in porodnisko, ter bi omogocila stanovanjske kredite!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Dokler se ne razresi dilema ponorelega in vserazsirjenega studentskega dela, ki je preseglo vse okvire svojega prvotnega namena in zdravega razuma, ter problem stipendiranja in studentskih posojil, fakultetnih solnin, subvencij za bivanje in hrano tekom studija, ni mogoce najti celovite in ucinkovite resitve za preostali del odrasle brezposelne populacije (kar caka tudi vse sedanje studente, cim zakljucijo solanje, ce se tega slucajno ne zavedajo)!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Poleg tega, pa zivimo v dobi in druzbi samouresnicitve, samorealizacije, srece, individualnosti itd...s cimer nas zasipajo razne organizacije, mediji in politiki z vseh strani, in jasno je, da glede na to, da prezivimo vecino nasih dni na delovnem mestu, zelimo, da nas le to vsaj delno zanima ali veseli ali pa je vsaj dobro placano. Nihce pa ne bo sel delat nekaj kar sovrazi, kar se mu zdi nizkotno in ponizujoce in je poleg vsega se preslabo placano (se bolj splaca biti na podpori in na crno se kaj delati poleg). Poleg tega pa je se tisoc in en razlog zakaj zavod ne deluje dovolj ucinkovito kot verodostojen iskalec in ponudnik PRIMERNE zaposlitve, zato se ne strinjam z ukinitvijo podpore po prvi zavrnitvi ponujene slusbe.
Jasno pa je treba nadzirati problem lenobe in tistih, ki dejansko ne zelijo zaposlitve, je ne iscejo in zavracajo vsako sluzbo, ker jim je bolj udobno biti na socialni podpori.
Vsem tistim, ki pa svetohlinsko pridigajo glede ukinitve podpore cim zavrnes prvo ponujeno sluzbo...me zanima kaj bi rekli in naredili, ce bi bili sami na nihovem mestu in bi jim najprej ponudili pozicijo kidanja in ciscenja konjskih stal, nalednja ponudba smetar in tretja tovornjakarski prevoznik po Evropi.Samo v razmislek...

4.Menim,da je država na splošno premalo "stroga" oz. striktna pri pregledovanju kakršnihkoli dokazil že. Seveda to vestni državljani s pridom izkoriš?ajo-mo. Ampak ironija je v tem,da to po?nejo ve?inoma tisti z višjimi dohodki,kot da že ne bi imeli zadosti. Ne morem si pomagat-ampak takšne "nepravilnosti" me vedno znova pogrejejo! Žal pa nimam nobenega pametnega nasveta kot to,da se v življenju vse vra?a...

5.Hm,treba se je postavit v oba zorna kota: na eni strani je to,kot je bilo predstavljeno v vprašanju. Torej-onadva bi se morala bolje zavedati odgovornosti,ki bi jo morala imeti do kolegov in navsezadnje do podjetja samega. Vendar je vprašanje drugje: zakaj se tako obnašata? Iz gole privoš?ljivosti? Spet izkoriš?anja luknje v zakonu? Sta sploh zadovoljna z delovnim mestom,pla?ilom,šefom? Pri nas še vedno cenimo doživljenjsko službo na enem delovnem mestu in ?im manj spreminjanja. Verjetno tudi zato prihaja do takšnih primerov. Seveda si ljudje potem,tudi ?e niso zadovoljni s službo,le te ne upajo pustit,ker ne bi imeli ve? zagotovljene sigurnosti. TE nam manjka.

6.Ja,še en dvorezen me?...Vprašanje je bilo: KJERKOLI v Slo? Po eni strani je logi?no,da ne boš kar kjerkoli sprejel,saj bi si s tem morda nakopal še ve? stroškov. Po drugi je pa to spet ena luknja v sistemu,ki jo nekateri znajo obrnit v svoj prid. Žal se ne spoznam (še) toliko na to tematiko,ampak ?isto na kratko-to bi morda ukinilo svojevrstno izmišljevanje.

Spoštovani sodelujoči v razpravi!

Zahvaljujem se vam za posredovana mnenja, ideje in predloge. Osnutek poročila o tretjem sklopu razprave je dostopen na naslovu:

Osnutek poročila drugega dne razprave "Evropski socialni model - resničnost ali utopija?" (doc, 127 kb)

Osnutek poročila drugega dne razprave "Evropski socialni model - resničnost ali utopija?"  (pdf, 159 kb)

<u>Vljudno vabljeni k posredovanju dopolnil in pripomb na osnutek poročila. Dopolnila lahko objavite v sklopu te teme.</u>

<b>Rok za oddajo dopolnil je petek, 27. oktober do 15.00 ure.</b>

Posredovana dopolnila in pripombe bodo vključena v končno verzijo poročila, ki bo posredovano poslancu v Evropskem parlamentu dr. Mihaelu Brejcu, Odboru za zadeve EU v Državnem zboru RS in množičnim medijem.

Z lepimi pozdravi,

Simon Delakorda, moderator

Z ve?ino ugotovitev v razpravi/poro?ilu se strinjam, kot mlada in zaposlena mama, ki pošteno pla?uje prispevke za vrtec v najvišjem pla?ilnem razredu, pa imam tudi nekaj dodatnih komentarjev. Dejansko je eden ve?jih problemov nepovezanost baz, iz katerih je mogo?e ugotoviti premoženjsko stanje posameznika. Vendar pa bo to težko ugotoviti, ?e vemo, da kar velik odstotek ljudi dela na ?rno, ?esar evidence ne zajamejo. Pustimo tiste, ki si tako zaslužijo minimalna sredtva za preživetje, bolj so problemati?ni tisti, ki na ?rno služijo dodatno, a seveda za to ne pla?ajo nobenih prispevkov. Kdo je odgovoren? Najbrž res državni aparat, ki to dopuš?a.

Poleg tega se mi pri vprašanju o vrtcih poraja tudi vprašanje, kaj za denar, ki ga pla?ujemo za varstvo otrok, dobimo. Velika ve?ina sredstev je namenjena pla?am vzgojiteljev, ostalo je zelo odvisno od radodarnosti ob?inskih prora?unov ali donatorjev, ki se mo?no razlikujejo. Nekateri vrtci so zato zelo aktivni, drugi manj. Nekatere ob?ine subvencionirajo stroške bolj, druge manj. Ob tem se vse ve? staršev, predvsem tistih, ki živijo v manjših krajih, soo?a s tem, da prostora v vrtcih preprosto ni. In da je odpiralni ?as neprilagojen sodobnemu delovniku. Starši, ki se na delo vozijo v mesta, so primorani otroke voziti s seboj, saj je mrežo vrtcev tam bolj razvejan in možnost vpisa ve?ja. V primeru mesta Ljubljane (ne vem, kako je drugje) pa je to povezano z dodatnimi stroški - prednost imajo otroci s stalnim bivališ?em v MOL, poleg tega morajo starši iz drugih ob?in pla?ati, ?e se ne motim , 10% ve?. Sprašujem se, kje je tu enaka možnost izbire, ko pa starši v zakonsko predpisanem ?asu, ko je otrok lahko v vrtcu, logisti?no enostavno ne morejo otroka oddati in dvigniti. ?e je vrtec v npr. Komendi odprt do štirih, delovnik strša pa je od 8 do 16h, bi se moral prežar?iti tja...obstaja sicer možnost skrajšanega delovnega ?asa, ki pa je marsikje pogojen s hudimi pritiski in celo strahom pred izgubo službe.
Rešitev? Ve?ja prilagodljivost vrtev na eni strani, najbrž ve? vloge države pri enotnem urejanju delovanja vrtcev, da ne bi bili zgolj odvisni od polne ali prazne malhe ob?inskih prora?unov ter pozitiven impulz družbi, da je dobrobit otrok vredna ve? kot pehanje za zaslužkom. Mogo?e del obdav?itve podjetij nameniti neposredno financiranju javne mreže vrtcev? ?e bomo rešitev problema prepustili ?asu, ko po predvidevanjih ne bo ve? otrok, je to po moje zelo slab odziv na realne zahteve ?asa.
Zdaj pa hitim - dvignit otroke v vrtec, preden ga zaprejo...

Spoštovane razpravljalke in spoštovani razpravljavci!

V petek se je iztekel rok za posredovanje dopolnil in pripomb na osnutek poročila drugega sklopa spletne razprave o prihodnjem Evropskem socialnem modelu.

Končno poročilo drugega dne razprave je dostopno na spletnem naslovu:
Poročilo drugega dne spletne razprave Evropski socialni model - resničnost ali utopija? (pdf, 159 kb).

Končno poročilo celotne razprave je dostopno na spletnem naslovu:
Končno poročilo spletne razprave Evropski socialni model - resničnost ali utopija? (pdf, 164 kb).

Komentar evropskega poslanca dr. Mihaela Brejca na mnenja in predloge študentk in študentov je dostopen na spletnem naslovu:
Komentar: Evropski socialni model - resničnost ali utopija? (pdf, 80 kb).

Vsem sodelujočim v razpravi se ponovno zahvaljujem za posredovana mnenja, stališča in predloge ter vas vljudno vabim k sodelovanju v drugih razpravah in posvetovanjih na Forumu prihodnosti.

Z lepimi pozdravi,

Simon Delakorda, moderator