Spletni video prenos in klepetalnica Evropskega parlamenta: Regionalna debata "Slovenska energetska mešanica v Evropi 2020", Kulturni dom v Krškem, petek, 19. oktober 2012 ob 10.00 uri

Ponedeljek, 15 Oktober 2012 11:46

Simon Delakorda

Pozdravljeni in dobrodošli v spletni klepetalnici regionalne debate Evropskega parlamenta z naslovom "Slovenska energetska mešanica v Evropi 2020". Spletni video prenos dogodka se bo začel v petek, 19. oktobra, ob 10.00. Lepo vabljeni, da govorcem regionalne debate posredujete vaša vprašanja prek spletne klepetalnice že sedaj. Z lepimi pozdravi, mag. Simon Delakorda, moderator.

Četrtek, 18 Oktober 2012 14:51

Simon Delakorda

Na Facebook profilu Evropske razprave je objavljena anketa "Kateri vir energije bi po vašem mnenju moral predstavljati največji delež v slovenski energetski mešanici?" Trenutni rezultati: obnovljivi viri - 64 glasov, jedrska energija – 6 glasov in fosilni viri – 1 glas. Vabljeni k sodelovanju v anketi in ogledu komentarjev na http://www.facebook.com/forum.evropske.razprave .

Petek, 19 Oktober 2012 07:46

Andrej Klemenc

Ali ne kaže ob dejstvu, da bo očitno TEŠ 6 zgrajen in ob dejstvu padajočih cen zemeljskega plina tudi pri proizvodnji električne energije v Sloveniji dati večji poudarek na gradnji plinskih kogeneracij, ne pa jedrski energiji oz. gradnji nove jedrske elektarne? (celotno vprašanje je objavljeno v zavihku Vaša vprašanja).

Petek, 19 Oktober 2012 09:01

Moderator

Poydravljeni gostje spletne klepetalnice Evropskega parlamenta! Spletni video prenos regionalne debate se bo kmalu začel.

Petek, 19 Oktober 2012 09:06

Moderator

Razprava se je že pričela, tudi vi jo boste kmalu lahko spremljali. Se opravičujemo za zamik.

Petek, 19 Oktober 2012 09:07

gost_5696

tehniki so katastrofa, dajte malo avdio zrihtat

Petek, 19 Oktober 2012 09:08

Moderator

gost_5696 hvala za opozorilo.

Petek, 19 Oktober 2012 09:08

gost_5696

:)

Petek, 19 Oktober 2012 09:13

Moderator

Evropska poslanka dr. Romana Jordan (ELS/SDS)odgovarja na prv o vprašanje

Petek, 19 Oktober 2012 09:13

Moderator 2

Kako je avdio sedaj?

Petek, 19 Oktober 2012 09:14

gost_5696

OK, vendar video zmrzuje.

Petek, 19 Oktober 2012 09:14

Moderator

Če imate vprašanja za govorce, nam jih lahko posredujete.

Petek, 19 Oktober 2012 09:15

Moderator

gost_5696 hvala za opozorilo, tehniki se bodo potrudili odpravit težave s prenosom.

Petek, 19 Oktober 2012 09:17

Moderator 2

Zmanjšali bomo video kvaliteto prenosa, da bo slika tekla bolj gladko. Če se vam video prenos ustavi, prosimo osvežite spletno stran (F5)

Petek, 19 Oktober 2012 09:20

gost_5696

Vprašanje za g. Saviča: Kakšna je strategija(tehnološka, ekonomska, socialna...) Greenpeace pri zagotavljanje nizkoogljične pasovne proizvodnje elektrike in energije v Sloveniji v naslednjih 20. letih?

Petek, 19 Oktober 2012 09:21

Moderator 2

Kvaliteta slike zmanjšana, upamo, da bo internetna povezava sedaj omogočala gladek video prenos

Petek, 19 Oktober 2012 09:22

Moderator

gost_5696 hvala ya vprašanje. Ga bomo predali naprej.

Petek, 19 Oktober 2012 09:27

Moderator

Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko za Greenpeace v Sloveniji o lokalnem okolju in odnosu do jedrske elektrarne

Petek, 19 Oktober 2012 09:29

gost_205

Vprašanje za g. Saviča: kako Greenpeace gleda na dejstvo, da so OVE (fotovoltaika, veter) precej dražji (nekajkrat) od trenutnih tržnih cen. Kot vidimo subvencijska podporna shema ne more zdržati. Pojavila se je že nekaj 10 milijonska luknja. V kolikor želimo to pokriti, bomo morali precej zvišati prispevke za OVE, kar bodo seveda končni porabniki tudi močno občutili na lastnih žepih. Nemško gospodarstvo se že močno pritužuje nad visokimi cenami in posledično slabši konkurenčnosti, problemi so z zanesljivostjo dobave ...

Petek, 19 Oktober 2012 09:29

gost_4561

G. Savič: Zakaj potrebujemo državne subvencije za sončne in vetrne tehnologije?

Petek, 19 Oktober 2012 09:31

Moderator

Hvala za vsa vprašanja. Če ne bodo odgovorjena na razpravi, vam bomo odgovore posredovali naknadno. Objavili jih bomo v tej splteni klepetalnici.

Petek, 19 Oktober 2012 09:35

gost_4561

G. Savič: Koliko površin bi potrebovali za gradnjo sončnih elektrarn, ekvivalentu 1000 MW elektrarne za pasovno dobavo elektrike? In ali res mislite, da lahko v Sloveniji zagotavljamo s soncem elektriko tudi ponoči, sredi poletja ob nizkem vodostaju in brezvetrju? Proizvodnja fotopanelov prihaja v Slo večinoma iz tujine, zato v SLO sploh ne poznamo okoljskih in zdravstvnih vplivov takšne proizvodnje. Na Kitajskem se dogaja izjemna degradacija okolja na račun proizvodnje sončnih panelov.

Petek, 19 Oktober 2012 09:45

gost_212

Vprašanje za g. Novšaka: zakaj GEN energija bolj intenzivno ne investira v sonce in veter?

Petek, 19 Oktober 2012 09:46

gost_4561

G Savič: Vsaka proizvodna tehnologija ima relevantni vplivni doseg. Vendar pa nimamo vpliva na to kaj gradijo v ZDA, Canadi, Evropi ali kjerkoli na svetu, saj ima vsaka država suverenost do odločitve o energetski tehnologiji s katero bo zagotavljala svojim ljudem energijo.

Petek, 19 Oktober 2012 09:46

Moderator

gost_212 hvala za vprašanje.

Petek, 19 Oktober 2012 09:47

gost_7693

Vprašanje za vse: Ali smo pripravljeni plačati višje cene električne energije za vspostavitev celotnega elektroenergetskega sistema v primeru povečane proizvodnje iz fotovoltaike in vetrnih elektrarn in ali veste kako visoka bi ta cena lahko bila. Nadalje kako bi lahko takšna cena vplivala na konkurenčnost slovenskega gospodarstva?

Petek, 19 Oktober 2012 09:50

Moderator

Še enkrat hvala za vprašanja, ki bodo posredovana govorcem.

Petek, 19 Oktober 2012 09:55

gost_4561

G. Savič: ?????

Petek, 19 Oktober 2012 09:56

Moderator

gost_4561 niste zadovoljni z odgovorom g. Savića?

Petek, 19 Oktober 2012 09:58

gost_back to caves

:) Sploh nisem zadovoljen. Menim, da g.Savič izraža le mišljenje in politiko Greenpeace in ne gospodarska dejstva, realne argumente, in racionalno razmišljanje.

Petek, 19 Oktober 2012 09:59

gost_7693

Vprašanje za vse: Veste kakšna je verjetnost nezgode v sodobnih jedrskih elektrarnah III generacije in ali veste za kakršnokoli nesrečo, ki bi imela vpliv na prebivalstvo in je bila v tlačnovodnih elektrarnah, kakršna je NEK in, ki se predvideva za JEK2?

Petek, 19 Oktober 2012 10:00

Moderator

gost_back to caves hvala za komentar. G. Savića bomo prosili, da se nam pridruži v klepetalnici po koncu razprave, ker opažamo velik interes za njegove odgovore.

Petek, 19 Oktober 2012 10:00

gost_7080

Za Župaa:

Petek, 19 Oktober 2012 10:01

gost_4561

G. Savič: Zakaj Greenpeace ne naslovi svetovno javnost, da mu pomaga pri izgradnji sončnih elektrarn za cel svet, da bomo vsi sončni :) Zakaj Greenpeace ne gradi OVE tehnologij, če so pa vse cenejše in okoljsko neškodljive?

Petek, 19 Oktober 2012 10:02

gost_7080

Vpršanje za župana: Ali ve, da so se vrtcih subvencije znižale iz 50% na 23%? naj še o tem pove mnenje

Petek, 19 Oktober 2012 10:04

Moderator

Vprašanj imate res veliko, zato odgovorov verjetno ne boste dobili tekom razprave. Objavili jih bomo naknadno v tej spletni klepetalnici. Hvala za razumevanje.

Petek, 19 Oktober 2012 10:16

Gledalec

Res je lep pogled na polno dvorano. Tudi razprava je na visokem nivoju. Izjemen dogodek. BRAVO KRŠKO!

Petek, 19 Oktober 2012 10:20

Moderator

Gledalec, hvala! Prebivalci so res izkazali interes, kar je dober temelj za naprej.

Petek, 19 Oktober 2012 10:21

gost_7080

http://goo.gl/4j7pz Slike od gradnje vetrnice na Krasu LJ-KP, če koga zanima.

Petek, 19 Oktober 2012 10:23

Moderator

gost_7080 Hvala, odlično!

Petek, 19 Oktober 2012 10:24

gost_4561

G. Savič: če pa ni agrumentov, potem ste pa v manjšini ali kaj?

Petek, 19 Oktober 2012 10:25

Moderator

Pred dogodkom smo posneli anketo med prebivalci Krškega, ki je danes žal nismo uspeli predvajati. Video bo objavljen v oknu za video prenos na tej povezavi.

Petek, 19 Oktober 2012 10:30

Moderator

Govorci odgovarjajo na vprašanja iz publike ...

Petek, 19 Oktober 2012 10:43

gost_7080

Bravo gospa!!!!

Petek, 19 Oktober 2012 10:45

Gledalec

Strinjam se z gospo, da ljudje v Krškem in okolici potrebujete več priložnosti za tovrstne javne razprave! Samo s pomočjo komunikacije je mogoče odgovarjati na strahove v zvezi z NEK.

Petek, 19 Oktober 2012 11:00

gost_4561

G. Savić: kakšna je pa izobrazba monterjev, voznikov in tržnikov fotovoltaičnih sistemov? KOlikor je meni znano, za te stvari ni potrebno visoko kvalificirano izobrazbo.

Petek, 19 Oktober 2012 11:01

gost_4561

G Savić: Avstrija ima obratujoč jedrski reaktor (raziskovalni)!

Petek, 19 Oktober 2012 11:05

Moderator

Razprava se bliža koncu

Petek, 19 Oktober 2012 11:05

Moderator

Še zadnji komentarji.

Petek, 19 Oktober 2012 11:06

Moderator

Na vaša neodgovorjena vprašanja bomo odgovorili naknadno v naslednjem tednu.

Petek, 19 Oktober 2012 11:07

Gledalec

Nujno potrebujemo še več razprav o tej temi!

Petek, 19 Oktober 2012 11:07

Moderator

Našli jih boste v tej spletni klepetalnici, nekaj pa tudi na Facebook profilu Evropske razprave: http://www.facebook.com/forum.evropske.razprave

Petek, 19 Oktober 2012 11:15

Gledalec

Hvala za povezavo na Facebook - sem že všečkal :) Upam, da bodo vaši prijatelji postali tudi drugi gledalci.

Petek, 19 Oktober 2012 11:16

Moderator

Gledalec HVALA!

Petek, 19 Oktober 2012 11:18

Moderator

Hvala za vašo pozornost.

Petek, 19 Oktober 2012 11:19

gost_4948

Odlični odgovori s strani gospoda Savića! Super! Hvala.

Petek, 19 Oktober 2012 11:24

DEJAN SAVIĆ

Vprašanje glede pasovne energije. Dobro izhodišče za razvoj energetike v naslednjih 20ih letih nudi osnutek nacionalnega energetskega programa, ki predvideva postopno transformacijo elektro omrežja Slovenije. V naslednjih nekaj letih bo pasovna energija prihajala iz tradicionalnih virov, medtem ko bo kasneje potreba po pasovni energiji relativizirana, ker bodo lahko pametna omrežja zmanjšala potrebo po njen. Tako predlagam ogled osnutka Nacionalnega energetskega programa 2010-2030, hkrati pa bi vas napotil na naš dokument, ki rešuje to vprašanje na ravni EU 27, ki se imenuje Energy (R)evolution. Naslednjo sredo izzide nova različica, več informacij pa bo na naši spletni strani greenpeace.si.

Petek, 19 Oktober 2012 11:26

DEJAN SAVIĆ

Subvencije za OVE: subvencije potrebujemo zato, da relativno novim tehnologijam pomagamo da se ustrezno razvijejo. Tako so subvencije predvidene zgolj še nekaj leta, vsako leto pa se njihova višina zmanjšuje. Slovenija je s 1. julijem zmanjšala subvencioniranje sončne energije za več kot 40%, kar je skladno z razvojnimi cilji na tem področju. Računa se, da bodo ključni obnovljivi viri energije cenovno konkurenčni klasičnim virom v roku 3-5 let.

Petek, 19 Oktober 2012 11:30

Gledalec

Dejan, iskrene čestitke za današnji nastop!

Sreda, 24 Oktober 2012 09:07

DEJAN SAVIĆ

Odgovor na vprašanje Andreja Klemenca: V zadnjih treh letih smo priča "t.i." plinski revoluciji oziroma radikalnemu znižanju cen zemeljskega plina zaradi novih tehnologij, ki omogočajo pridobivanje v kamenine vezanega zemeljskega plina. Po zaslugi podjetja GEN - I, ki je presekalo s kartelno prakso usklajevanja cen med distributerji plina v v Sloveniji, smo konkurenčnemu trgu z zemeljskim plinom, ki je drastično znižal cene zemeljskega plina, priča tudi pri nas. Ali ne kaže ob dejstvu, da bo očitno TEŠ 6 zgrajen in ob dejstvu padajočih cen zemeljskega plina tudi pri proizvodnji električne energije v Sloveniji dati večji poudarek na gradnji plinskih kogeneracij, ne pa jedrski energiji oz. gradnji nove jedrske elektarne? Poleg izredno visokega izkoristka goriva in s tem majhnega ogljičnega odtisa plinskih kogeneracij je proizvodnja električne energije na osnovi zemeljskega plina veliko bolj kompatibilna z razpršeno in časovno nestalno proizvodnjo električne enerije iz obnovljivih virov, tako da plinske elektrarne za razliko od jedrskih lahko opravljaju tudi storitve razerve in podpore obnovljivim virom v elektroenergetskem sistemu. Podpiram razmišljanje g. Klemenca, da je plin v kogeneracijski rabi primernejša izbira, kot gradnja še ene jedrske elektrarne. Plin je tudi veliko lažje opustiti, ko se bodo enkrat v prihodnosti pokazale boljše in cenejše obnovljive tehnologije. Jedrsko je težje zapreti.

Sreda, 24 Oktober 2012 09:08

DEJAN SAVIĆ

Ali smo pripravljeni plačati višje cene električne energije za vspostavitev celotnega elektroenergetskega sistema v primeru povečane proizvodnje iz fotovoltaike in vetrnih elektrarn in ali veste kako visoka bi ta cena lahko bila. Nadalje kako bi lahko takšna cena vplivala na konkurenčnost slovenskega gospodarstva? ODGOVOR: Na podlagi študij Energetske (R)evolucije prehod na obnovljive vire ne bi bil dražji, ampak cenejši, ker bi srednjeročno prihranili na račun zmanjšanja porabe in pri stroških za gorivo. Evropski energetski načrt do leta 2050 prav tako kaže, da scenarij prehoda na 100% OVE ni dražji.

Sreda, 24 Oktober 2012 09:09

DEJAN SAVIĆ

VPRAŠANJE: Veste kakšna je verjetnost nezgode v sodobnih jedrskih elektrarnah III generacije in ali veste za kakršnokoli nesrečo, ki bi imela vpliv na prebivalstvo in je bila v tlačnovodnih elektrarnah, kakršna je NEK in, ki se predvideva za JEK2? ODGOVOR: Študija nemškega Maks Planck inštituta za kemijo je pokazala, da do jedrske nesreče najhujše oblike (7. stopnja) pride na vsakih 11 let. Teoretično naj bi bila možnost za nesrečo na vsakih 250 let. Tveganje, da pride do nesreče je relativno majhno, a tam kjer se nesreča zgodi je škoda gromozanska.

Sreda, 24 Oktober 2012 09:10

DEJAN SAVIĆ

VPRAŠANJE: Kakšna je pa izobrazba monterjev, voznikov in tržnikov fotovoltaičnih sistemov? Kolikor je meni znano, za te stvari ni potrebno visoko kvalificirano izobrazbo. ODGOVOR: V splošnem je izobrazbena raven na področju dejavnosti obnovljivih virov enaka povprečni izobrazbeni ravni v razvitih državah, na nekaterih področij pa je zahtevana višja izobrazbena raven.

Sreda, 24 Oktober 2012 09:10

DEJAN SAVIĆ

VPRAŠANJE: Zakaj Greenpeace ne naslovi svetovno javnost, da mu pomaga pri izgradnji sončnih elektrarn za cel svet, da bomo vsi sončni :) Zakaj Greenpeace ne gradi OVE tehnologij, če so pa vse cenejše in okoljsko neškodljive? ODGOVOR: Greenpeace ni investitor ali kak podoben lastnik kapitala, da bi lahko investiral v projekte. Aktivno pa podpiramo ključne rešitve, ki rešujejo probleme, ki nastajajo zaradi spornih tehnologij. Presojamo, da je jedrska energija tehnologija s preveč problemi, da bi jo bilo smiselno še ohranjati. Zato predvidevamo opustitev in nadomestitev s primernejšimi tehnologijami.

Sreda, 24 Oktober 2012 09:11

DEJAN SAVIĆ

VPRAŠANJE: Vsaka proizvodna tehnologija ima relevantni vplivni doseg. Vendar pa nimamo vpliva na to kaj gradijo v ZDA, Canadi, Evropi ali kjerkoli na svetu, saj ima vsaka država suverenost do odločitve o energetski tehnologiji s katero bo zagotavljala svojim ljudem energijo. ODGOVOR: Vpliv imamo na rabo energetskih tehnologij pri nas in to je dovolj pomembno. Odločamo o prihodnosti jedrske energije, premoga in obnovljivih virov pri nas. Ta odločitev mora biti informirana in upoštevati vse razvojne priložnosti, ki jih izbira bodisi omogoča ali zavira. Tehnologije, ki bi ohranjale obstoječe stanje do konca stoletja, ključnih potencialov ne morejo uresničiti.

Sreda, 24 Oktober 2012 09:11

DEJAN SAVIĆ

VPRAŠANJE: Zakaj potrebujemo državne subvencije za sončne in vetrne tehnologije? ODGOVOR: Obnovljivi viri prinašajo vrsto rešitev za probleme našega časa. Blažijo podnebno krizo, zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv, omogočajo energetsko neodvisnost, hkrati pa prinašajo delovna mesta, ki jih ni mogoče preseliti iz države. Vse to so prednosti, ki pa se ne morejo zgoditi same od sebe, ker je položaj tradicionalnih virov na trgu premočen. Premog, nafta, plin in jedrska energija so se razvili do zdajšnje stopnje s pomočjo obsežnih državnih podpor. Fosilni viri tudi danes prejemajo vladne subvencije in s tem izkrivljajo razmere na trgu. Z začasnimi subvencijami za sončno in vetrno energijo tem tehnologijam omogočamo zadostno povpraševanje, ki poganja razvoj in izboljšuje njihovo konkurenčnost. Cene teh tehnologij že nekaj let hitro padajo, tako da bodo podpore potrebne zgolj še nekaj let, ko bodo tehnologije konkurenčne brez podpor.

Sreda, 24 Oktober 2012 09:12

DEJAN SAVIĆ

VPRAŠANJE: kako Greenpeace gleda na dejstvo, da so OVE (fotovoltaika, veter) precej dražji (nekajkrat) od trenutnih tržnih cen. Kot vidimo subvencijska podporna shema ne more zdržati. Pojavila se je že nekaj 10 milijonska luknja. V kolikor želimo to pokriti, bomo morali precej zvišati prispevke za OVE, kar bodo seveda končni porabniki tudi močno občutili na lastnih žepih. Nemško gospodarstvo se že močno pritužuje nad visokimi cenami in posledično slabši konkurenčnosti, problemi so z zanesljivostjo dobave ... ODGOVOR: Trenutno gospodinjstvo plačuje minimalen (manj kot evro na mesec) znesek za podporo OVE, kar pa je potrebno povečati. Podpora za OVE je politično manj zahtevna obremenitev za onesnaževanje na področju energetike kot bi to bilo, če bi premog ali jedrsko energijo konkretno obdavčili, oziroma jima zaračunali stroške za onesnaževanje. Ker je cena elektrike in premoga umetno prenizka, se to kompenzira s z dodatkom za OVE, ki spodbuja tehnologije, ki zmanjšujejo breme na okolje. Sicer pa predlagam v branje bilten o nemški zgodbi o uspehu: http://www.unendlich-viel-energie.de/uploads/media/AEE_Flyer__Renewable_Energies-A_Success_Story_sep12.pdf.

Sreda, 24 Oktober 2012 09:15

mag. MIRAN STANKO, župan

ODGOVOR NA VPRAŠANJE ANDREJA KLEMENCA: Plin je zanimiv energetski vir, ki ima težavo v dobavi. V primeru TEB z močjo 230 MW se ob delovanju elektrarne takoj pozna padec pritiska v omrežju. Poleg tega je cena za MW nekajkrat višja od cene NEK in močno presega tudi ceno TEŠ6. Problem je tudi konstantnost dobave. Prekinitev dobave zaradi lokalnih razprtij med Rusijo in Ukrajino je povzročila energetski mrk v vsej Evropi. Tudi drugačna tehnologija pridobivanja plina situacije ne bi rešila v primeru Slovenije, saj sami ne bomo pridobivali plina na tak način. Še vedno ostane vprašanje zanesljivosti dobave in tudi cene za to obliko energenta. TE Brestanica ima že sedaj vgrajeno tehnologijo, ki omogoča različne energente od plina do tekočih goriv. Brez zanesljive in izdatne proizvodnje energije v Sloveniji ne bo razvoja. Nekaj dodatne energije bomo dobili s prihranki in novimi tehnologijami, zagotoviti pa bo potrebno tudi energijo v pasu, ki bo oskrbovala industrijo.

Sreda, 24 Oktober 2012 09:16

mag. MIRAN STANKO

VPRAŠANJE: Ali smo pripravljeni plačati višje cene električne energije za vspostavitev celotnega elektroenergetskega sistema v primeru povečane proizvodnje iz fotovoltaike in vetrnih elektrarn in ali veste kako visoka bi ta cena lahko bila. Nadalje kako bi lahko takšna cena vplivala na konkurenčnost slovenskega gospodarstva? ODGOVOR: To je vprašanje za vlado, ki mora razmišljati o energetski strategiji. Sem pa mnenja, da virov za gradnjo vetrnih elektrarn nimamo zadosti in v energetskem mixu ne bodo bistveno vplivale na ceno elektrike. Fotovoltaika pa je po mojem mnenju energetski vir, ki brez obilnih subvencij ne bo ekonomsko zanimiv. Poleg same proizvodnje elektrike nosi s sabo precej negativnih učinkov. Proizvodnja je na Kitajskem in s tem majhen učinek na lokalno gospodarstvo, kratka doba uporabnosti, odvisnost od tujih proizvajalcev, strupeni odpadki, ki ostajajo na domačih tleh. Poleg tega je na našem področju v zimskem času uporabnost samo 4-5 ur dnevno, kar pa za resno uporabo ni primerno. Smatram pa ga kot zelo zanimiv dopolnilni energetski vir, ki pa na ceno energetskega mixa ne bo vplival odločilno.

Sreda, 24 Oktober 2012 09:17

mag. MIRAN STANKO

VPRAŠANJE: Veste kakšna je verjetnost nezgode v sodobnih jedrskih elektrarnah III generacije in ali veste za kakršnokoli nesrečo, ki bi imela vpliv na prebivalstvo in je bila v tlačnovodnih elektrarnah, kakršna je NEK in, ki se predvideva za JEK2? ODGOVOR: Osebno se nisem ukvarjal z jedrsko tehnologijo toliko, da bi lahko govoril o tej temi s stališča ustreznosti in varnosti jedrskih elektrarn tipa, ki se načrtuje za JEK2. S stališča lokalne skupnosti pa pričakujem, da bomo v fazi odločanja o tehnologiji in umeščanja v prostor lahko dobili odgovore na takšna in podobna vprašanja. Tehnologije, ki nam ne bo nudila zadostnega zagotovila za varnost, ne bomo podprli.

Torek, 30 Oktober 2012 07:59

dr. ROMANA JORDAN

ODGOVOR NA VPRAŠANJE ANDREJA KLEMENCA: Na ravni Evropske unije je moč zaznati jasne ambicije, da se v prihodnji energetski mešanici za Evropo delež plina poveča. To je zapisano tudi v strateškem dokumentu, Energetski načrt za 2050, v katerem Evropska komisija predstavlja možne scenarije za dekarbonizacijo do leta 2050. Države članice Evropske unije so se s podnebno-energetskimi cilji zavezale, da bodo do leta 2020 uporabljale 20% več energije iz obnovljivih virov, izboljšale energetsko učinkovitost za 20% in za 20% znižale izpuste toplogrednih plinov. V tem kontekstu tudi sama menim, da je plin tisti energent, ki bo v prihodnosti v veliki meri nadomestil premog. Poleg dejstva, da je plin "čistejši" od premoga, pa je za namene doseganja dekarbonizacije primernejša tudi z njim povezana tehnologija. Ta je namreč zelo primerna za uporabo plina kot vira za rezervno napajanje v povezavi z uporabo obnovljivih virov energije. Širša uporaba plina v prihodnosti pa ni edina točka energetskih načrtov na evropski ravni. Ti namreč poudarjajo tudi pomen razpršenosti virov napajanja. Pomembno je, da se ne navežemo popolnoma na le en vir. Evropska unija in tudi Slovenija sta že sedaj v zelo veliki meri odvisni od uvoza energije, tudi plina iz sosednjih držav. Na primer, Evropska unija več kor 50% plina uvaža iz Rusije. Zato bo potrebno v prihodnosti poleg obnovljivih virov energije ter razvoja tehnologij za rezervno napajanje, našo pozornost nameniti tudi diverzifikaciji energetskih virov in tudi poti, po katerih so ti viri speljani do naših domov. S tega stališča jedrska enerhija ostaja del evropske energetske mešanice tudi v prihodnje.

Torek, 30 Oktober 2012 07:59

dr. ROMANA JORDAN

VPRAŠANJE: Ali smo pripravljeni plačati višje cene električne energije za vzpostavitev celotnega elektroenergetskega sistema v primeru povečane proizvodnje iz fotovoltajke in vetrnih elektrarn in ali veste kako visoka bi ta cena lahko bila. Nadalje kako bi lahko takšna cena vplivala na konkurenčnost slovenskega gospodarstva? ODGOVOR: Višje od tržnih cen električne energije plačujemo obnovljive vire energije že zdaj. Večina energije iz obnovljivih virov namreč ni komercialno privlačna na trgu, saj prejema subvencije. Takšen sistem zagotovo vpliva na konkurenčnost tako slovenskega kot tudi širšega evropskega gospodarstva. Na ravni evropske energetske politike govorimo o "trajnostnem trikotniku", katerega tri strani se medsebojno podpirajo in dopolnjujejo ter so medsebojno odvisne. Zagotoviti je namreč potrebno varnost oskrbe z energijo, ki je čim čistejša ter hkrati omogoča našemu gospodarstvu, da ostaja konkurenčno.

Torek, 30 Oktober 2012 08:00

dr. ROMANA JORDAN

VPRAŠANJE: Veste kakšna je verjetnost nezgode v sodobnih jedrskih elektrarnah III generacije in ali veste za kakršnokoli nesrečo, ki bi imela vpliv na prebivalstvo in je bila v tlačnovodnih elektrarnah, kakršna je NEK in, ki se predvideva za JEK2? ODGOVOR: Na tovrstna specifična vprašanja je moč pridobiti najtočnejše odgovore s strani NEK in upravnega organa, saj ta razpolagata s potrebnimi verjetnostnimi varnostnimi analizami. Na EU ravni pa so bili prav letos prvič v zgodovini izvedeni obširni obremenilni testi v državah članicah Evropske unije ter nekaterih sosednjih državah. Ti testi so začrtali pot proti oblikovanju poenotenih meril za tovrstne varnostne analize za jedrske elektrarne v prihodnosti. Pričakujemo, da bo Evropska komisija pripravila predlog za dopolnitev zakonodaje na področju jedrske varnosti v prvi polovici naslednjega leta.