Povratna informacija za zdravnike:

Če bi klasična medicina z bioenergetiki sodelovala pri močnem obsevanju rakavih bolnikov, bi bile posledice sevanja lažje, ker lahko le-ti pomagajo pri pripravi bolnika pred obsevanjem in med obsevanjem.

To je moja osebna izkušnja, ki sem jo dobil v zadnjem letu. Pri svojem zdravljenju sem uporabil vse medicinske postopke, ki so bili na voljo skupaj z alternativimi metodami, ki sem jih na srečo lahko plačal. Žal si jih večina rakavih bolnikov ne more privoščiti.

Vse priznanje klasičnimi zdravnikom za vlaganje nadčloveških naporov pri zdravljenju rakavih bolnikov na ljubljanskemu onkološkemu inštitutu.

Po drugi strani priznanje nekaterim alternativnim "zdravilcem", ki rakavim bolnikom pomagajo brezplačno v svojem prostem času.

Kot bolnik ugotavljam, da bi državne službe na različnih ministrstvih lahko več naredile v obliki finančne in logistične podpore za pomoč društvom za boj proti raku, v katerih delajo samo prostovoljci.

Javna televizija bi dolgoročno morala v svoj program vključiti tedenske oddaje o raku, ki bi bile razumljive širši javnosti, še posebej starejši generaciji, v kateri je večina rakavih bolnikov. V te oddaje naj bi bila možnost vključitve gledalcev s svojimi vprašanji, kjer bi odgovor enemu bolniku koristil mnogim drugim, ki bi gledali oddajo. Oddaje naj bi bile v primernem času, da jih lahko gledajo mladi in stari. Podobne oddaje so že na radijskem prvem programu, zjutraj ob 8.00 v času, ko so vsi delovni ljudje v službah. Z konec predlagam, da se ta razprava prenese tudi na Trenja in druge diskusijske oddaje na televiziji. Na Trenja bi morali povabiti zdravnike onkološkega inštituta (tudi upokojene zdravnike), predstavnike Ministrstva za zdravje, proizvajalce zdravil, bolnike in zdravilce. Tema bi bila problematika rakavih bolnikov.

Ko sem bral knjige ljudi, ki so preboleli raka in se pogovarjal z njimi, je večina pisala o psihičnem šoku, ko so zvedeli za bolezen. Mislim, da je psihična priprava na bolezen ključna. Temu se v Sloveniji posveča premalo pozornosti. Predvsem ne smemo postati pasivni in vdani v usodo.

Predlagam, da takšno e-točko izpeljete tudi na Onkološkem inštitutu.

Za dodatna vprašanja in pojasnila sem na voljo na tel. št. 041 696 110

Mislimo, da bolniki niso primerno informirani o bolezni ter možnostih za zdravljenje. Informacije preko medijev so redke, kolikor pa so že na voljo, pa so so prezapletene. Mediji bi morali bolj informirati o raku, zato predlagamo, da bi javna televizija uvedla posebne, lahko tudi krajše oddaje o raku. Oddaje bi lahko imele goste in možnost pošiljanja mnenj. Internet je tudi lahko uporaben, vendar pa ga starejši ljudje ne uporabljamo, mladih pa bolezen raka ne zanimajo, ker so zdravi.

Glede odnosa med konvencionalno in komplementarno medicino smo mnenja, da bi se morali eni in drugi pogovoriti in upoštevati mnenja eni in drugih. Komplementarna medicina bi lahko imela večjo vlogo pri zdravljenju raka, predvsem pri lajšanju stranskih učinkov zdravil in kemoterapij.

Ana in Vojko Grlj ter Miranda in Alojz Novak iz Ilirske Bistrice

p.s. Lep, lep pozdrav g. Lojzetu Peterletu. Pobuda Združeni proti raku je odlična!

Sama nisem bolnica, vendar pa sem precej seznanjena z omenjeno problematiko preko medijev (televizija in časopisi).

Glede neenakosti med državami pri preprečevanju raka menim naslednje. Npr. na Kosovu ni tako razvitega načina zdravljenja, zato ljudje odhajajo v druge države na zdravljanje. Zato bi države morale imeti enotne standarde zdravljenja. Gospodarsko manj razvite države imajo veliko težav z zdravljenjem raka, zato je tudi tam umrljivost precej večja.

Jašaraj Čamilija

Domnevam, da so bolniki dovolj informirani s strani zdravnikov (čeprav nekateri prikrivajo diagnoze).

Glede odnosa med tradicionalno in alternativno medicino menim, da bi bilo potrebno sodelovanje med njima. Čeprav vidim, da klasična medicina vztraja na svojih pogledih.

1. Klasična in alternativna medicina bi se morali dopolnjevati oz. potrebnega je več sodelovanja.

2. Bolniki še vedno niso dovolj informirani, čeprav se je stanje v zadnjih 10 letih izboljšalo. Morali bi se več pogovarjati, ljudje bi si morali biti bližje, medicina pa napreduje in ta napredek je potrebno približati bolnikom. V ta namen je potrebno izboljšati standarde komunikacije in obravnave bolnikov. Predpogoj je razbremenitev zdravnikov na 1500 opisanih pacientov, kar bo rezultiralo v več časa za pogovor s pacientom. Potem tudi uvedba šolanja komunikacije v vse pore zdravstva (razdelani načini pogovora, sodelovanje stroke).

Problem informiranja je tudi pri tisti skupini pacientov, ki nimajo dovolj razvitega občutka, da morajo odgovorno sodelovati pri zdravljenju.

3. Večja vloja medijev lahko tudi pomaga, njihova vloga je lahko zelo velika. Mogoče preveč poberemo iz tujine, morali bi več pozornosti namenjati domačih pogledom na to problematiko. Rak je že utečena tema, ki na žalost ne privablja veliko medijske pozornosti.

Alenka Krašovec