Bom poskusil dodati kakšno mnenje, ko se umiri atmosfera.

Ampak tako mimogrede sem šokiran, da naši EU poslanci izgubljajo čas na diskriminaciji pri zaposlovanju in kako mu dati pozitivno konotacijo s pridevnikom pozitivno.

Nobena diskriminacija ni pozitivna.

Izhodišče je vrednota človeka in njegova ustvarjalnost. Kako zaogotiviti pogoje in družbeno klimo ter samozadostnost družbe in človeka, da lahko izrazi svojo ustvarjalnost?

Kako podpreti izobraževalne procese ne samo vseživljensko učenje, ne samo osnovna dodiplomska izobrazba ampak sistem prekvalifikacij, prilagajanje družbenim razmeram, obvladovanje tveganj osebnega značaja...Projekti kot Mura oz. njihov zaključek smo vsi vedeli da se bo zgodil v kratkem že par let nazaj. Kaj pomeni ustvarjalnost...da smo družba znanja in da z znanjem obvladujemo tveganja tudi svojega delovnega mesta. Naše znanje in sposobnosti izražanja ustvarjalnosti samo vabi...ampak za razliko od tranzicijskih vzorcev, ki so slaba kopija že itak nedovolj dodelanih vzorcev
v EU ...tokrat ne v prikrirvanju tekmovalnosti in oportunizma ampak odprtosti , transparetnosti ...projekti usmerjeni v lokalnost, samozadostnost,...vrtenje dobrin na lokalnem nnivoju in prenos projektov iz velikih sistemov ( tudi gradnja stanovanj recimo , bivalne infrastrukture ) v razbitje v manjše projekte...gospodarsko rast in kazalnike rasti pa usmerjati ne kazalnike zunaj našega okolja ker so tudi ti popačeni ampak na kazalnike kvalitete izražanja ustvarjalnosti tukaj:

- koliko zdravih ljudi je več ki so lahko konkurirali za delovno mesto
- koliko zdravih ljudi je lahko pristopilo izboljšanju svojega izražanja ustvarjalnosti ( NE KONKURENČNOSTI ZA DELOVNO MESTO )
- koliko več otrok ima starše ki so lahko normalno podprli njihove ustvarjalne težnje...

Izrazi kot so konkurenčnost, diskriminacija so zastarlei in politika ki se še danes ukvarja s tem bi morala biti poemsti.
In če se g. Kacin s tem ukvarja in že v osnovni zavesti nima razčiščenih pojmov o novih pristopih, novem duhu časa, novih izzivih zelene prijazne družbe in še vedno ima probleme kako odgovoriti na
zastarela vprašanja in mora za to potrebovati ljudi, ki so že pred njim potem ima g. Kacin eden velik problem.

Zelo velik, še večji pa imamo mi potencialni volivci in prejšni volivci, ker se izgublja naš težko pridelani denar in še pomembneje naša energija za nekaj kar nima prihodnosti oz. je jasno da bo izgubilo ne samo dodano vrednost ampak celo vodi dušenje konfliktov, ki zaradi svoje neizbežnosti tako lahko postanejo še intenzivnejši.

Se beremo na na vašem odprtem forumu. Pohvalno...za poskus odpiranja dialoga in korespodence g. Kacina...



Prijetno in ustvarjalno,

Zdravo!

Pozitivna diskriminacija je nujno tudi negatrivna diskriminacija - za vse tiste, ki so zaradi pozitivnega obravnavanja izbrane skupine iskalcev zaposlitve dejansko diksriminirani.
Vendar: ravno "naš" primer Prekmurja kaže na nujnost določenih odstopanj od sprejetih načel.
Dokler bomo ljudje razdeljeni na "mi" in "naši" ter na vse ostale, torej "druge", "tujce" - bo najverjetneje bolj ali manj neprikrito obstajala tudi diskriminacija. Pozitivna (kar je že samo po sebi v diametralnem nasprotju s pomenom besede diskriminacija!) ali negativna.
V okviru EU, torej EU parlamenta, zlasti pa v okvirih Sveta Evrope, torej nikakor ni dopustno uzakoniti kakršnokoli diskriminacijo - je pa dopustno, občasno in začasno nekoliko "zatisniti oči" pred takšnimi pojavi. Zlasti, če niso pretirani.
Sicer pa bi lahko med tovrstne diskriminacije, ki so povrhu vsega uzakonjene in s tem nasprotujejo absolutno vsem principom Evrope in EU vsekakor uvrstimo "začasno" omejevanje zaposlovanja državljanov držav, ki so se priključile EU pred nedavnim v nekaterih od držav, ki so v EU že "od nekdaj".
Povrhu vsega celotna EU prav tako uzakonjeno preprečuje - prepoveduje, celo sankcionira - tako prosto gibanje ljudi kot seveda njihov zaposlovanje - če ti ljudje slučajno niso državljani katere od članic EU držav! Kar je seveda prav tako diskriminacija, utemeljena na omenjenem načelu delitve "mi" versus "ne-mi = drugi".




Socialna varnost za vse je seveda možna. Recimo z UTD (univerzalni temeljni dohodek) ki bi bil postopno uvajan sprva v manjših (Slovenija kot pilotni projekt!) državah EU, nato pa v vse večjih in večjih. Seveda bi EU v takšbnem porjektu lahko delovala le kot koordinator in nadzornik, odločitev o tem pa je prepuščena državam oziroma njihovim državljanom. Ti bodo namreč deležni tako vseh prednosti takšnega sistema kakor tudi nosilci vseh bremen takšnega sistema.
Zadevo bi bilo po mojih računih možno, kot pilotni projekt, uvesti v RS (ob podpori EU, kajpak) v kakšnih 3 - 5 letih.


Zasebna vprašanja gospodu Kacinu:
1. Zakaj niste, tako kot je to storila ga. Mojca Drčar-Murko, javno obrazložili svojo podporo Evropski resoluciji "o izvzemanju fašizma, zlasti italijanskega" o totalitarizmih?
2. Ali je možno dobiti tako imenoivano lizbonsko pogodbo v slovenščini in kje? Oziroma, kdaj bo to mogoče?
3. Ali se g. Kacin morebiti zaveda, da pogodba iz prejšnjega vprašanja neposredno zagovarja tako rekoč vsakovrstne diskriminacije po eni, tako rekoč prepoveduje vsakršne socialne ukrepe po drugi strani in je sploh otrok Hayek-Friedman (Mrkaić-Damijan-Pezdir) skrajno egoistične in dokazano neuspešne ekonomske teorije?

lp
Branko

Gost je napisal/-a:Zasebna vprašanja gospodu Kacinu:
1. Zakaj niste, tako kot je to storila ga. Mojca Drčar-Murko, javno obrazložili svojo podporo Evropski resoluciji "o izvzemanju fašizma, zlasti italijanskega" o totalitarizmih?
2. Ali je možno dobiti tako imenoivano lizbonsko pogodbo v slovenščini in kje? Oziroma, kdaj bo to mogoče?
3. Ali se g. Kacin morebiti zaveda, da pogodba iz prejšnjega vprašanja neposredno zagovarja tako rekoč vsakovrstne diskriminacije po eni, tako rekoč prepoveduje vsakršne socialne ukrepe po drugi strani in je sploh otrok Hayek-Friedman (Mrkaić-Damijan-Pezdir) skrajno egoistične in dokazano neuspešne ekonomske teorije?

lp
Branko

Pozdravljeni g. Branko,

hvala za vaša vprašanja, o katerih sem obvestil ga. Aljo Gabrijel, asistentko g. Kacina. Vaše tretje vprašanje sem vključil tudi v končno poročilo posveta, ker se neposredno nanaša na vsebino razprave.

Dovolite mi, da vam na drugo vprašanje začasno odgovorim kar sam.

Elektronska verzija čistopisa besedila Lizbonske pogodbe v slovenskem jeziku je dostopna na spletni povezavi http://bookshop.europa.eu/eubookshop/download.action?fileName=FXAC07306SLC_002.pdf&eubphfUid=534802&catalogNbr=FX-AC-07-306-SL-C. Tiskano verzijo lahko naročite prek spleta na http://bookshop.europa.eu/eubookshop/bookmarks.action?target=EUB:NOTICE:FXAC07306:EN:HTML&request_locale=SL.

Ključni poudarki Lizbonske pogodbe in postopek njene ratifikacije so predstavljeni na spletni strani http://europa.eu/lisbon_treaty/index_sl.htm.

Morda bo za vas zanimiva tudi informacija o tem, kakšne novosti prinaša Lizbonska pogodba za delovanje Evropskega parlamenta (širitev pristojnosti in krepitev pooblastil). Več o tem na spletni povezavi http://www.europarl.europa.eu/news/public/story_page/008-62269-292-10-43-901-20091009STO62247-2009-19-10-2009/default_sl.htm.

Hvala za vaš prispevek in sodelovanje.

Z lepimi pozdravi,

Simon Delakorda, moderator

Dragi sodelujoči in drage sodelujoče v spletnem posvetu »Ali naj EU pozitivno diskriminira pri zaposlovanju?«,

zahvaljujem se vam za posredovana mnenja, stališča in predloge. Vaši prispevki so povzeti v končnem poročilu posveta, ki je dostopno na spletni povezavi http://www.evropske-volitve.si/images/stories/datoteke/Porocilo_spletni_Drzavljanski_forum_zaposlovanje_EU_20-10-2009.pdf

Tekom posveta je bilo objavljenih 56 prispevkov in podanih 78 glasov v spletni anketi. Spletni forum je obiskalo 616 uporabnikov interneta.

Večina sodelujočih v spletnem posvetu se je strinjala z uvajanjem pozitivne diskriminacije za iskalce prve zaposlitve (predvsem za mlado populacijo in tiste, ki so zaključili študij). Pri tem so bili podani naslednji predlogi ukrepov pozitivne diskriminacije pri zaposlovanju:
- Ukrepi na področju zaposlovanja;
- Ukrepi na področju izobraževanja;
- Ukrepi na področju podjetništva in svobodnih poklicev;
- Ukrepi na področju študentskega dela;
- Medgeneracijsko sodelovanje;
- Sektorski pristop.

Večina sodelujočih v posvetu se je prav tako strinjala z zagotavljanjem trajne socialne varnosti v Evropski uniji. V ta namen so predlagali naslednje sklope ukrepov:
- Ukrepi na področju zaposlovanja;
- Ukrepi na področju gospodarske politike;
- Ukrepi na področju socialnih in finančnih mehanizmov;
- Ukrepi na področju izobraževanja in razvoja;
- Ukrepi na področju zdravja, človekovih in socialnih pravic;
- Evropski model socialne varnosti.

Rezultati spletne ankete »Katera skupina je po vašem mnenju najbolj diskriminirana pri iskanju zaposlitve?« so pokazali, da so najbolj diskriminirane skupine pri iskanju zaposlitve osebe s posebnimi potrebami, iskalci prve zaposlitve in starejši.

Končno poročilo posveta je bilo posredovano v odziv slovenskemu poslancu v Evropskem parlamentu g. Jelku kacinu, ki bo v odzivu tudi napovedal, na kakšen način bo posredovane predloge upošteval pri svojem delu.

Odziv g. Jelka Kacina bo objavljen v tej temi.

Simon Delakorda, moderator posveta
Inštitut za elektronsko participacijo (INePA)
Povšetova 37, 1000 Ljubljana
http://www.inepa.si
kontakt: simon.delakorda@inepa.si

Gost je napisal/-a:Zasebna vprašanja gospodu Kacinu:
1. Zakaj niste, tako kot je to storila ga. Mojca Drčar-Murko, javno obrazložili svojo podporo Evropski resoluciji "o izvzemanju fašizma, zlasti italijanskega" o totalitarizmih?
3. Ali se g. Kacin morebiti zaveda, da pogodba iz prejšnjega vprašanja neposredno zagovarja tako rekoč vsakovrstne diskriminacije po eni, tako rekoč prepoveduje vsakršne socialne ukrepe po drugi strani in je sploh otrok Hayek-Friedman (Mrkaić-Damijan-Pezdir) skrajno egoistične in dokazano neuspešne ekonomske teorije?
lp
Branko

1. Po celovitem javnem pojasnilu Mojce Drčar Murko, ki je sistematično nanizala argumente, ki pojasnjujejo pomanjkljivosti resolucije, bi bilo ponavljanje ali dodajanje argumentov z moje strani nepotrebno. Mojca je prevzela to temo nase in za oba poslanca LDS v EP ter pripravila stališče, ki ga sam v celoti sprejemam. Ni potrebe, da bi v naši javnosti tekmovali ali se podvajali na teh temah, saj je bila Mojca Drčar Murko, ki je bila med drugim tudi dolgoletna dopisnica Dela iz Rima in razmere zares celovito pozna, dovolj jasna in odmevna. Ne gre za nobeno skrivanje, saj so moja stališča do zgodovinskih izzivov povezanih z Italijo javnosti že dolgo dovolj znana.

2. Kar tako po čez trditi, kot se to zapiše g. Branku, da Lizbonska pogodba zagovarja diskriminacije in prepoveduje socialno pomoč ni resno in ni odgovorno. Take posplošitve ne prispevajo k razumevanju, ne pogodbe in ne EU. EU ima veliko socialnih in drugih politik, ki vsebujejo elemente solidarnosti. Imamo skupne strategije, ki vključujejo tudi finančna sredstva za zagotavljanje socialne in regionalne kohezije. Imamo tudi proti globalizacijski sklad, kot sredstvo pomoči in ublažitve socialne »postranske« škode v primerih večjih izgub delovnih mest v najbolj prizadetih regijah. Pozitivna diskriminacija pa je tesno povezana tudi z napori, da se zagotovi tudi večja fleksibilnost pri zaposlovanju, saj je treba aktivno vzpodbujati tiste, ki si želijo in si prizadevajo pomagati sami. Taka udejanjena pozitivna diskriminacija ima tudi promotivne in motivacijske učinke v širši javnosti in na individualni ravni. Potrebujemo bolj mobilno, bolj motivirano, bolj učečo se in bolj odzivno delovno silo. Sklicevanje na ekonomske teorije in personificiranje le te na trojico »Mrkaić-Damijan-Pezdir«, pa je primer poskusa ideološke diskreditacije, za kar ne vidim nobene potrebe. Omenjeni, se bodo znali braniti sami, moja dolžnost pa je, da opozorim na nepotreben poskus obtoževana EU. Prost pretok delovne sile med novimi in starimi članicami pa je že stvar preteklosti, saj zadnje »stare« države, ki zaposlovanja iz »novih« članic še onemogočajo, svoje prepovedi ne morejo več podaljšati.

Jelko Kacin, slovenski poslanec v Evropskem parlamentu
http://www.kacin.si/