1.) V casu recesije bi vsekakor morali paziti na nove zaposlitve in jih omejiti le do te mere, kjer bi to bilo se ekonomsko upraviceno. Iskalci prve zaposlitve bi bili tako primorani, k temu da se cimbolj izpopolnjujejo in so v stiku s stanjem tehnike, kar bi jim dalo konkurencnost pri iskanju zaposlitev.

2.) Morali bi spodbujati mlade iskalce zaposlitev, da bi s solanjem pridobili cimvec integriranega znanja iz vecih podrocij in bi bili tako bolj primerni za vecje podrocje delovnih mest. Kar se pa tice diskriminiranosti pa menim, da bi z veliko mero izbire in strozjim izborom kadrov z visoko stopnjo znanja pripomogli k razvoju evrope.

se strinjam s pozitivno diskriminicajo. za ohranjanje znanja in za prenos znanja iz univerze na trg dela je pomembno, da se mladi hitro aktivirajo na trgu.
lahko bi šlo za subvencioniranje zaposlitve. zaposlitve za krajši čas z možnostjo dela na projektih, mentorskega dela s starejšimi in bolj izkušenimi.
lp
dlo

1.) Po mojem mnenju bi Evropska unija morala v casu recesije uvest ukrepe pozitivne diskriminacije za iskalce prve zaposlitve, saj ze tako ali tako zelo tezko dobijo sluzbo, ne glede na to, nna katerem podrocju so izobrazeni.

2.) Po mojem mnenju bi morale bi lahko subvencionirali zaposlitve, lahko bi se uvedlo vec sluzb z krajsim delovnim casom....

1. Evropska unija bi morala izvajati ukrepe pozitivne diskriminacije neodvisno od recesije. Nekateri programi taksne ukrepe ze vsebujejo. Pomembno je, da se trg dela nenehno regulira na razlicne nacine, saj delodajalci v kapitalisticni ekonomiji normalno stremijo k zaposlovanju za dolocen cas ter najnizje mozne stroske. Ukrepi pozitivne diskriminacije v zaposlovanju za prve iskalce zaposlitve so nujni za ohranjanje socialne pravicnosti, ki so je bile starejse generacije delezne v vecji meri, morajo pa taksne ukrepe dopolnjevati tudi druge ekonomske politike, razvoj socialnega podjetnistva ter regulacija gospodarskih druzb.

2. Trajnostna socialna varnost mora temeljiti na solidarnosti med ljudmi. To pomeni, da se bogastvo enega sloja ne sme ustvarjati na racun drugega. Vecanje socialnih razlik ima za posledico visjo stopnjo kriminala, socialne nemire in vsesplosen obcutek krivice med vecino prebivalstva. Kapitalizem v svoji sedanji obliki zanemarja solidarnost in deluje najbolje v okoljih z najnizjo socialno varnostjo, zato je vecja socialna varnost mogoca le na racun regulacije kapitalizma in sankcioniranja 'nemoralnega' bogatenja pescice ljudi. Evropa mora prerasti svoj dvolicen odnos do kapitalizma in socialne blaginje ter se odlociti za tezjo pot nadziranja kapitalisticnega razvoja. Do socialne varnosti pac ni enostavne poti.

p.s.: Priporocam branje Naomi Klein The shock doctrine.

1) Mislim, da bi EU in oblast na splošno pomagati iskalcem prve zaposlitve z nekakšno obliko pozitivne diskriminacije. Največji problem, ki ga vidim in sem ga izkusil na lastni koži je v negotovosti, ki jo dojemajo delodajalci do osebe brez praktičnih izkušenj. Delodajalec mora namreč osebo "na slepo" zaposliti in upati, da se je dobro odločil, v nasprotnem primeru pa gre njegov denar rakom žvižgat. Iskalec prve zaposlitve nima referenc, praktičnega dokaza oziroma primera koristi, ki jih lahko ponudi v menjalnem razmerju. Slovenski manegerji pa, ki sicer zelo radi investirajo in špekulirajo z velikimi denarji, pa v tem primeru prepogosto naletijo na za njih prevelik rizik.

Pomoč EU bi tako lahko bila v obliki subvencije za osebe brez relevantnih delovnih izkušenj, ki bi krila naprimer 6 (lahko tudi manj) mesečnih plač zaposlenega. Ta pa bi imel tako čas, da v tem času delodajalca prepriča, da je "dobra naložba".

2) Trajnostna socialna varnost? Lepo se sliši. Mislim, da bi bilo potrebno izvesti obširni miselni proces na to temo. Vsekakor se strinjam, da se k njej stremi. Vse preveč se je namreč Evropa "amerikanizirala", kar se kaže v vse večji težnji po zadrževanju virov (informacij, denarja, znanja) zase oziroma v najboljšem primeru za ljudi okoli sebe. Zavedati se moramo, da konec koncev naša širša družba zmaga ali pade skupaj in ne v primeru vsakega posameznika. Vendar pa bi bilo potrebno preseči preživet način socialnih transferov in namesto tega rajši prilagoditi sistem v smeri, ko le-ti ne bodo več potrebni, se pravi stimulirati ljudi, da si želijo uspeti na trgu dela, znanja in idej, se prodati in v čim večji meri prispevati k dobrem vseh nas.

Ideja izven škatle: Naslednjič, ko vas bo klošar prosil za denar, mu rajši ponudite, da ga boste naučili najti zaposlitev oz. delo. Sigurno niso vsi klošarji delomrzneži. morda pa bi kateri radi delali, pa se le ne znajo prodati.

sem ,,starejša˝ (42) invalidna oseba in mislim da bom težko dobila zaposlitev. Na trgu delovne sile je povpraševanje po mlajši delovni sili (pod 30 let), in zdravimi. Kriteriji zaposlovanja so diskrimatorni in proti zakoniti, a kaj ko tudi delodajalec ima pravico izbire. Sedanja politika zaposlovanja invalidnih in starejših oseb ni ravno spodbudna, kljub temu da se v ta namen porabi ogromno denaraja. Nekateri delodajalci ta sredstva redno izkoriščajo, pravtako izkoriščajo delavce. Zavod omogoča izobraževanje in poklicno rehabilatacijo kar se zelo malokrat konča z zaposlitvijo. Kdo bo zaposlil starejšo osebo, ki je pridobila samo teoretično znanje, brez delovnih izkušenj in povrh vsega invalid.