Posreduj predlog

Aktualna razprava:

Trenutno ni aktualnih razprav

Pridruži se

RSS zadnje novice evropske-volitve.si RSS novice
RSS zadnje objave na forumu RSS forum

Evropske volitve FaceBook Evropske volitve Youtube twiiter32x32

Termoelektrarna Šoštanj 6: slovenska prihodnost?

Posredujmo naša stališča o projektu TEŠ 6 in usmeritvah energetske politike Vlade RS v kontekstu Evropske unije.
21 prispevkov • Stran 2 od 41, 2, 3, 4

NE*! *Nova energija

OdgovorNapisal/-a &ray Ioga Bub0 » 23:23, 24. 01. 2010

Korajžno in spoštovanje :) ŽIVELI OTOK SLAVIJE, PREPROSTI!
Svet smeha osebnosti naše!

Tudi na Strehi sveta se ogreva z elektrarno trebušnega dihanja.

Ljubezen počiva na modrosti:

Delitev dobrin je kultura - pospešek Sveta;
kateri raste, plove v/z osvobojenostjo (odrešenostjo) od osebnosti! V neistovetenjem z nobenim telesom, matriko: ne ideologijo, modrostjo, ne znanjem, energijo (močjo, duhom), duhovnimi principi (filozofije/`energetizatorja´(kanalizatorstva)/svetnika), ne z razmišljanjem, božanskostjo; SILAMI ŽIVLJENJA!
Človek - višji jaz je (le)
OPAZOVALEC Srca (svojih prsi)!


Narava (kultura) je elektrarna! Rastlinsko, mineralno, živalsko; ljubezensko kraljestvo - rastejo - novi: v Sebstvu - VIŠJEM JAZU;
v iskrenosti - poštenosti - nenavezanosti.
(TOČKA SREDI PRSI) Sedaj.

Trenutne elektrarne: NAŠA SRCA; LJUBEZEN; SONCE -
HRANITELJ VSEH UŽIVAČOV SLUŽENJA NENAVEZANIM PRSIM!

(http://www.share-international.net/slo)

študent, transmisijec A.I.B.
&ray Ioga Bub0
 

O pomenu in vlogi premogov v gospodarstvu Slovenije

OdgovorNapisal/-a dr. Miloš Markič » 14:24, 25. 01. 2010

O pomenu in vlogi premogov v gospodarstvu Slovenije

Celotno besedilo prispevka v pdf (5 strani, 106 kb).

K pisanju pričujočega prispevka me je spodbudila te dni dokaj razplamtela "javna razprava" o umestnosti/neumestnosti graditve šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. V duhu današnjega demokratičnega sveta je javno razpravljanje o malodane vseh temah našega življenja nekaj povsem normalnega, a vseeno menim, da mora biti to utemeljeno, podkovano vsaj z nekaj okvirnimi argumenti, sicer ni merodajno in je zavajajoče. To velja seveda tudi za energetiko, domačo in globalno, o kateri seveda obstajajo eksaktni podatki in samo z upoštevanjem le teh lahko vodimo ustrezno razpravo - ali strokovno, ali politično, ali javno – in ustvarjamo ter tehtamo različne scenarije. V tej luči je torej moj namen spregovoriti o pomenu in vlogi premogov, ki ju ti imajo v naši energetski preskrbi.

Oglašam se kot geolog, in skušal bom napisati naslednji prispevek, v splošno razumljivem jeziku. Menim namreč, da je geologija upoštevanja vredna veda kadar govorimo o energetskih surovinah, kakor tudi o klimatskih spremembah, ki pač naši vedi niso nikakršna novost - predvsem ne v paleoklimatsko razvojnem smislu. Zelo na kratko, znano namreč je, da so pred dobami oledenitev obstajale zelo intenzivne dobe otoplitev - in to v naših zadnjih nekaj tisočih ali milijonih letih, da pač daleč v (referendumsko) laiku nerazumljivo geološko zgodovino ne gremo. Če koga nekoliko bolj zanima, naj gre gledat prispevke prof. Milankovića iz tedanje Beograjske univerze (Milankovich"s cyclicity). Milankovićeva teorija je danes v geologiji v svetu v popolnosti priznana (pa naj morda o tem rečejo še kaj recentni klimatologi ?). Nekoliko manj znanstveno priznani so "ljudski" cikli o "zelenih" in "belih" zimah - bolje, tako zgodovinsko (slikarska umetnost, oblačenje, arhitektura) kot znanstveno (npr. izotopske analize šot, palinološke študije, ...) pa je priznano dejstvo o mali ledeni dobi v 17/18 stoletju in na primer o toplem obdobju sedanjega Greenlanda, pa o obdobju odkrivanja Amerike itd., itd., tudi morda o kugah itd.Kakor-koli že, danes dejansko smo priča globalnemu segrevanju, in dejstvo tudi je, da človek danes je geološki dejavnik, kot to nikoli ni bil v bližnji geološki preteklosti - ali pač morda, kolikor nam je znano, v nekaterih izjemnih zgodovinskih obdobjih, na primer s proizvodnjo svinca in posledičnimi emisijami v antičnem času, podobno tudi v času "konjukture" živega srebra od 16. do 19-20 stoletja, v času vojn zaradi uporabe eksplozivov, - pa seveda z vsemi bolj ali manj znanimi onesnaženji zaradui rudarjenja. Človek že nekaj desetletij proizvede več odpadnega materiala, kot ga v morja sveta prinesejo reke, in še bi lahko naštevali. Tudi seveda antropogene emisije raznih plinov, ki naj bi povzročali efekt tople grede se večajo, četudi morda ne z absoltno velikim prispevkom, zagotovo z relativno značajnim, kar zagotovo lahko vpliva na globalno atmosfersko in s tem planetarno ravnotežje Zemlje.

Premog je surovina polpretekle industrijske proizvodnje (industrijska revolucija), a je vsekakor tudi energetska surovina našega sedanjega časa in bivanja ter s tem po mojem mnenju tudi ustrezne ekonomije, saj predstavlja za nafto drugi primarni (globalni !!) energetski vir. Blizu mu je le zemeljski plin, potencial radioaktivnih energetskih surovin sveta pa potencial premogov zagotovo presega. Toda danes malodane vsaka tretja žarnica - ali vsaki tretji električni potrošnik v svetu gori na račun premoga; v ZDA je to vsak drugi). Glede zalog premogov (v množini, ker gre z različne vrste premogov z različnimi lastnostmi), se morda premalo zavedamo, da so te malodane neizmerne, čeprav raztnovrstne, saj kopičenje in ohranjanje kopenske biomase v geoloških sedimentaqcijskih okoljih ni bilo izjemno, temveč dokaj pogosdo. Še več, kopičenje kopenske biomase, ki je dala večino materije za nastanej premoških plasti.presega potencial nastanka naftnih in plinskih akumulacij, vezanih predvsem na razmeroma ozke pasove nekdanjih ceklinskih platform.

Alieneje:

- Slovenija je država EU, ki je energetsko bolj odvisna, kot to velja v povprečju za omenjeno skupnost (UE)

- Znaten slovenski domači energetski vir, ki je tudi praktično pridobljiv in ekonomsko dokaj sprejemljivo izvedljiv, predstavlajajo zaloge lignita v Velenjskem bazenu

- Ostala dva znatna in realna domača vira sta biomasa in vodna energija (slednji je dobro izkoriščen)

- Surovine za jedrsko energijo uvažamo, domači vir - uranovo rudo v Val Gardena geološki formaciji v RudnikuZ urana Žirovski vrh smo menda zabetonirali, namesto da bi ga konzervirali.

- Ob ustavitvi proizvodnje v domačih premogovnikih bi bila načelno (verjetno pa ne tudi ekonomsko) umestnejša konzervacija teh rudnikov in ne popolno zapiranje.

- v Velenju izkoriščamo enega najdebelejših lignitnih slojev na svetu z moderno podzemno rudarsko tehnologijo. Pripravljene zaloge za nadaljnje odkopavanje brez posebnih investicij presegajo 120 milijonov ton in zadoščajo pri sedanji proizvodnji 4 milijonov ton za nadaljnjih najmanj 30 let. Že v sedanjem načrtovanju premogovnika je načrtovana postopno zmanjševana proizvodnja po letu 2020 in hkratno zapiranje premogovnika (princip samozapiranja).

-Za Slovenijo ne bi bilo gospodarsko modro, da se odpove sedanjemu rudarjenju v Premogovniku Velenje, niti ne, razumno glede na "rudno bogastvo" in ekonomojo v Rudniku Trbovlje -Hrastnik v smislu še "odprtih zalog" premoga.

- Menim, da so tovrstne razprave, kakor o TEŠ 6 , in pred leti o TET v Sloveniji vsekakor kakovostne s stališča demokratičnosti. Vendar pa vseeno menim, da ni povsem upoštevan kompleksen princip trajnostnega razvoja, z moje strani preprosto razumljeno, v sklopu enakovrednih dejavnikov; globalno gospodarjenje - realna ekonomoja - okolje - sociala - napredek - družbena blaginja.

- O referendumskem odločanju imam pomisleke. Danes je sistem tak, da volimo politike, in naj bodo oni odgovorni za odločitve, skupaj s stroko. Referendum se mi zdi populističen - v smislu Rimljani - prst gor ali prst dol.

V Ljubljani, 25. 01. 2010
dr. Miloš Markič
dr. Miloš Markič
 

Teze za javno razpravo o energetiki

OdgovorNapisal/-a prof. dr. Gojko Stanič » 15:42, 25. 01. 2010

Učinkovita raba energije, obnovljivi viri in jedrska energija oziroma kurjenje lignita, preveliki izpusti CO2 ter predraga elektrika

Teze za javno razpravo

Celotno besedilo prispevka v pdf (30 strani, 560 kb).

Ministrstvo za gospodarstvo RS je 10. aprila 2009 objavilo "Zeleno knjigo za nacionalni energetski program" kot posvetovalni dokument namenjen javni obravnavi.

V dokumentu ni pomembnih informacij glede izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Ob tej naložbi se sprejemajo odločitve ne da bi se upoštevalo poglede strokovnjakov, ki so do te naložbe zadržani. Nadzorni svet je šele 19. oktobra odobril "Novelirani investicijski "program za TEŠ-6". Javnost je bila šele tedaj obveščena o ekonomskih in okoljevarstvenih vidikih naložbe. V anketi "Dela" se je kar 62% vprašanih izreklo proti tej naložbi.

Gre za naložbo velikosti preko 1,1 mrd. Eur. Cena elektrike bo zelo verjetno previsoka. Doba eksploatacije TEŠ-6 bo zelo kratka, emisije CO2 in drugih toplogrednih plinov bodo tolikšne, da bo Slovenija zaradi te naložbe in povečanja avtomobilskega prometa plačevala velike ekološke kazni. Prišel sem do spoznanja, da bi se veljalo tej naložbi še pravočasno odpovedati.

V tem spisu predstavljam mogočo alternativo. Upošteval sem javno objavljene podatke in zlasti stališča tehničnih strokovnjakov. O vsebini tega spisa sem se najprej posvetoval z dr. Dalijem Đonlagičem, dr. Vladimirom Kercanom (elektroenergetika), z mag. Tomažem Krištofičem, Janezom Vidmarjem in Miha Štular (ribogojstvo), z dr. Primožem Simončičem in mag. Mitjem Piškurjem (gozdarstvo), Tomažem Jevšnikom (rastlinjaki), Vinkom Mandljem in desetimi drugimi strokovnjaki (klimatologi, okoljevarstveniki).

Upošteval sem stališča poslancev odbora za gospodarstvo Državnega zbora, ki je dne 9.12.2009 obravnaval problematiko energetike.

Dne 15. decembra 2009 sem na Inštitutu Josef Stefan sklical posvet širšega interdisciplinarnega kroga strokovnjakov. Razprave se je udeležilo 30 strokovnjakov. Na podlagi razprave sem teze za javno razpravo dopolnil. Udeleženci so ocenili, da so teze dobra strokovna osnova za politično opredeljevanje slovenskih politikov in slovenskih volivcev.

Na podlagi spoštovanja strokovnih mnenj interdisciplinarnega kroga strokovnjakov iščem optimalne rešitve, ki omogočajo sočasno reševanje čimširšega kroga problemov.

Skupno iščemo naložbeni in delovni program, ki bi predstavljal pomemben prispevek k preseganju sedanje gospodarske krize. Realiziral bi se predvsem z zasebnim vlaganjem kapitala in sredstvi EU.

Pred 40. leti, ko so se sprejemale politične odločitve o izgradnji jedrske elektrarne in termoelektrarn so delovale jedrske elektrarne le v pasu in se niso prilagajale konicam dnevne porabe. Zato je bila kombinacija z termo in hidro centralam tehnološka nujnost. Sodobne jedrske elektrarne se lahko prilagajajo dnevnim konicam porabe zato ni več nujno v elektroenergetski sistem vključevati ekološko in cenovno problematične termoelektrarne na lignit ali premog. Elektroenergetski sistem Slovenije lahko deluje kot sosistem jedrske in hidro energije, ter na podlagi sončne in drugih čistih obnovljivih virov.

Politiki so odločeni, da se o TEŠ-6 odloča ne da bi se o tem povprašalo volivce. O dodatnem bloku Nuklearne elektrarne Krško pa naj se v skladu z aktualno koalicijsko pogodbo odloča z referendumom.

Predlagam, da o JEK-2 ter JED-3 in obnovljivi viri oziroma o naloţbi TEŠ-6 odločamo volivci na bližnjem referendumu sočasno, ko bomo odločali glede arbitraţnega sporazuma z Republiko Hrvaško.

Ljubljana, dne 20.01.2010
prof.dr. Gojko Stanič
prof. dr. Gojko Stanič
 

Re: Termoelektrarna Šoštanj 6: slovenska prihodnost?

OdgovorNapisal/-a kajster1 » 07:41, 27. 01. 2010

Neplodna razpravljanja problemov povezanih z naglimi sodobnimi tehnično-tehnološkimi problemi – sodobnega časa!

Celotno besedilo prispevka v pdf (3 strani, 112 kb).

Značilno je za vsa razvojna obdobja v naši zgodovini, da so se pojavljala nasprotja z spoznavanjem novih znanstvenih odkritij, revolucionarnih izumov in naprednega razmišljanja v politiki, filozofiji,verah, sociali, psihologiji, duhovnosti in drugo!

Avtor: kajster
kajster1
 

Vprašanja za dr. Lahovnika

OdgovorNapisal/-a Zvonko Kribel » 10:47, 30. 01. 2010

Pozdravljeni!

Moje vprašanje dr. Lahovniku, ki je doma iz okolice Velenja:

1) Ali je prepričan, da bo RS lahko nekoč ugasnila mogočen betonski blok za proizvodnjo energije,

2) Ali njegova podpora in razmišljanje o gradnji gigantskega betonskega bloka podpira idejo o zakonu, ki bi obvezal gospodinstva, da bi vsako leto znižali porabo el. energije za 1%, a le redki vedo, kako bi se to dalo storiti?

3) Ali res lahko pozabimo, da ima mladi minister verjetno tesne osebne vezi z ljudmi, ki bodo imeli veliko materialno korist od takega projekta?
Zvonko Kribel
 

Re: Termoelektrarna Šoštanj 6: slovenska prihodnost?

OdgovorNapisal/-a Matija Tuma » 23:26, 30. 01. 2010

Elektrarne so v Sloveniji zastarele, najmlajši dve - v obratovanju sta več kot 25 let - sta jedrska elektrarna v Krškem in blok 3 v ljubljanski Toplarni. Od leta 1983 naprej ni bila v Sloveniji zgrajena nobena večja termoelektrarna, zato mora biti tudi laiku jasno, da so te vrste energetska postrojenja v Sloveniji zastarela in da je v več kot dveh desetletjih narastlo povpraševanje po električni energiji, ne glede na razpad Jugoslavije in ne glede na samostojno Slovenijo.

Dokler je bil v Sloveniji dejaven samo HSE, je lahko načrtoval nove investicije za celotno državo, pri tem je k posvetu vedno pritegnil strokovnjake s tega področja. Diskutirane in načrtovane so bile nove investicije: hidro- in termoelektrarne, alternativni viri energije, zmogljivost električnega daljnovodnega sistema itn. HSE je tedaj imenovalo strokovno komisijo, katere član sem bil tudi sam, z nalogo, da izdela možno prioritetno listo novih investicij v slovensko močnostno energetiko. Lista je bila v naslednjih letih skoraj popolnoma realizirana: plinski turbini v TE Šoštanj, HE Avče in Kozjek, sanacija HE Moste, hidroelektrarne na Savi.

Pozneje je vlada razdelila upravljanje energetike na dva stebra: HSE in GEN. Skupno načrtovanje za celotno državo ni bilo več mogoče, prevladovati so začeli lokalni, zasebni in drugi interesi. Dejstvo je, da danes sploh nimamo skupnega koordinacijskega telesa (predvsem strokovnega in ne politično obarvanega!), ki bi na ravni države načrtoval potrebe po nadomestni ali novi električni energiji.

Načrtovana vlaganja v novo postrojenje 600 MW v TE Šoštanj so zapisana v vladnih dokumentih, dinamično vodstvo termoelektrarne pa se je skrbelo, da ti plani niso šli v pozabo. Medtem so strokovnjaki v JE Krško zelo uspešno posodabljali obstoječe jedrsko postrojenje. Ni jim preostalo nič drugega, saj javnost dolgo let ni bila naklonjena postavitvi nove jedrske elektrarne. Nov veter je v Krško prinesla šele GEN Energija, vendar znatnega časovnega zaostanka pri projektiranju nove jedrske elektrarne ni mogoče nadomestiti čez noč. Projekt postavitve nove jedrske elektrarne je namreč šele v zasnovi: ni določena moč elektrarne, ni določena njena tehnologija, niso znani investicijski stroški, ni dorečena lokacija, ni rešeno skladiščenje odpadkov. Vsa ta dela zahtevajo od zasnove do zagona elektrarne vsaj 12 let.

Strokovno gledano potrebuje Slovenija predvsem nadomestno in variabilno električno energijo. To je mogoče uresničiti samo v Šoštanju, prav gotovo ne v Krškem, sedanja jedrska elektrarna namreč ne more proizvajati variabilne energije (tudi morebitna načrtovana, nova zelo negospodarno), razen tega pa še daleč ni zrela za odpis, saj je od starih blokov v Šoštanju za polovico mlajša.

Še ena zmota je zelo razširjena med nasprotniki širitve TE Šoštanj ali JE Krško, namreč da je mogoče elektriko iz ene ali druge termoelektrarne nadomestiti z obnovljivimi viri energije kot so les, sončne celice ali vetrne elektrarne. Vsi obnovljivi energetski viri skupaj (hidroenergija je izvzeta) proizvedejo v Sloveniji danes manj kot 1 % vse električne energije, z največjimi napori pa bi lahko v naslednjih desetletjih dosegli 10 % (red velikosti) celotene proizvodnje električne energije, to je toliko, kolikor jo danes proizvede srednje velika slovenska termoelektrarna.

Danes se ravna politika rada po reku: »Energija je tako važna, da jo ne smemo prepustiti samo strokovnjakom«. Sam pa se kot strokovnjak, ki sem se ukvarjal z močnostno energetiko teoretično in praktično vse življenje, bolj nagibam k Prešernovem razmišljanju: »Le čevlje sodi naj kopitar".

Prof. dr. Matija Tuma
Matija Tuma
 

PrejšnjaNaslednja

21 prispevkov • Stran 2 od 41, 2, 3, 4

Vrni se na Termoelektrarna Šoštanj: slovenska prihodnost?

Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost

cron