Posreduj predlog

Kaj je odločilno za dober spanec?
31.dec.2013 View the latest post

* Želim posredovati predlog >>
(registracija ni potrebna)

Aktualna razprava:

Trenutno ni aktualnih razprav

Pridruži se

RSS zadnje novice evropske-volitve.si RSS novice
RSS zadnje objave na forumu RSS forum

Evropske volitve FaceBook Evropske volitve Youtube twiiter32x32

Termoelektrarna Šoštanj 6: slovenska prihodnost?

Posredujmo naša stališča o projektu TEŠ 6 in usmeritvah energetske politike Vlade RS v kontekstu Evropske unije.
21 prispevkov • Stran 3 od 41, 2, 3, 4

NE Termoelektrarna Šoštanj 6, slovenska prihodnost so OVE!

OdgovorNapisal/-a Okoljevarstvenik » 21:12, 01. 02. 2010

Moje mnenje izhaja iz izkušenj in znanj, ki sem jih pridobil na tem področju. Kot prvo je potrebno vedeti, da je projekt TEŠ 6 izjemna priložnost in sicer samo v smislu, da se denar namenjen temu projektu nameni za razširitev in razvoj obnovljivih virov energije. Projekt TEŠ 6 je namreč potraten, ekonomsko neupravičen in sam sebi v namen.
Obstajajo izračuni in okoljevarstvene, nevladne organizacije bi morale le-te ažurirati, ki jasno kažejo na to, da bi lahko dosegli enako ali večjo proizvodnje energije, če bi enako vsoto denarja vložili v obnovljive vire energije (OVE). Vlada naj te izračune preveri, vključi zunanje stroške oziroma stroške emisijskih kuponov, ki jih bo potrebno kmalu kupovati na trgu in se hkrati zaveda, da za z isto enoto energije ustvari elektrarna na premog 1 delovno mesto, npr. fotovoltaika pa 7-11 visokokakovostnih delovnih mest, podobno velja za ostale OVE. To je hkrati odgovor na izsiljevanja delavcev TEŠ-a in njihovega sindikata z grožnjami po zaprtu elektrarne, če se ne bo gradil TEŠ 6. Če je sedaj 3500 zaposlenih v premogovniku bi jih lahko zaposlili 20.000-30.000 v celotni Sloveniji in to na delovnih mestih, ki se jih ne da "izvozit", saj so OVE lokalne narave, velik delež delovnih mest pa se ustvari na višjih menedžerskih mestih in v marketingu.
Bistvo problema je v samem jedru premogovnikov in sicer gre za konvencionalni vir energije, s centralno proizvodnjo, torej nasprotje OVE, ki so decentralizirani in imajo toliko manjše izgube, saj proizvajajo na mestu, kjer je dejanska potreba. Gospod Rotnik, direktor TEŠ namenoma zavaja javnost, ko trdi, da so OVE deležni visokih subvencij, saj hkrati ne priznava, da sta premog in nafta v zadnjih nekaj stoletjih bila deležna visokih denarnih subvencij, saj se brez njih ne bi niti razvilli. OVE so tehnologija v razvijanju in normalno, da potrebujejo začetno podporo, dokler ne dosežejo množične proizvodnje. Zagovornikom svobodnega trga naj povem, da konkurenčnosti pravzaprav tukaj ni, saj so konvencionalni viri energije bili in so podpirani s pomočjo vlad.
Poglejmo razvoj fotovoltaike v prihodnosti in primerjamo do leta 2050 ceno, ki jo bo dosegla s ceno premoga. V Sloveniji se kljub neprijaznemu podjetniškemu okolju (očitek vladi!) razvija nekaj izjemnih podjetij, ki se ukvarjajo z OVE ali z zmanjšanjem porabe energije. Poglejmo samo podjetja Bisol v fotovoltaiki, Pipistrel pri solarnih letalih, Lumar v gradbeništvu,.. To so izjemna in zelo perspektivna podjetja. Uspela so kljub nezanimanju okolice za njihovo vizijo. V Sloveniji obstaja kreativni potencial in ravno to nas lahko izvleče iz krize. Zakaj ne bi v Pomurju npr.razvili zelo privlačne pogoje za tuje investitorje v OVE (npr.fotovoltaična in "veterna" podjetja), ki bi lahko imela pri nas proizvodnjo in nenazadnje tudi sedež. Tega vlada ne uspe videti kot priložnost in na žalost niti naši cenjeni strokovnjaki. Naj se usmeri napore in investicije v OVE in to je poziv banki (EBRD) naj se smiselno preusmeri investicijo v kolikor možno, saj je leta 2010 s tehnologijo, ki nam je na voljo nesprejemljivo in škodljivo, če se misli še naprej spodbujat zastarelo in okoljsko zelo obremenjujočo proizvodnjo iz TEŠ. Nenazadnje si želimo ohraniti Slovenijo kot zeleno in zdravo deželo (drži Dr.Plut?!) in OVE omogočajo čisto proizvodnjo, v nasprotju s TEŠ, ki uničuje okolico in povzroča rakasta in druga obolenja okoliškim prebivalcem.
Vedeti moramo, da ima človeštvo danes v rokah vso potrebno tehnologijo na razpolago za popolen prehod na OVE v realnem roku 5-10 let. Ovire na tej poti so izključno politične in mentalne, ne pa tehnološke. Seveda je lažje širiti neresnice in predsodke kot pa jih izpodbijati. In ravno zato se tehtnica nagiba vedno bolj v prid TEŠ 6, tudi zato, ker so okoljevarstvene organizacije v Sloveniji (in tu kritika leti na vse po vrsti!) premalo odločne, neodzivne in celo premalo poučene o OVE. Tako se zgodi, da ni prave protiuteži na strani okoljevarstvenih ali NVO v primerjavi s strokovnjaki, ki zagovarjajo konvencionalne vire energije.
Zakaj stojijo vetrne elektrarne in zakaj je Slovenija na dnu po številu postavljenih veternih elektrarn? Zakaj ne izkoristimo potenciala biomase in zakaj nimamo strožjih pogojev o novogradnjah?
Ko bi le znali tokrat izoristiti prednost: Zakaj ne bi enkrat vlovili prvega vlaka, ki se ponuja na prelomu in začetku razvoja OVE, ter skočili na ta vlak, ne pa vedno samo sledili in zaostajali za drugimi državami? No to je bolj vprašanje splošne kulture in navad Slovencev in Slovenk, saj nenazadnje dobimo samo to kar si zaslužimo.Nisem še namreč nikogar slišal protestirati in vzklikati na ulicah v protest TEŠ-u 6 ali NEK 2. Kljub temu, da bodo razdeljene "provizije" pri tako velikih projektih in da bomo drago elektriko plačevali ravno mi davkoplačevalci in naši zanamci. Nekonkurenčnosti in podrazvitosti države pa smo tako ali drugače navajeni.
Pozivam vse okoljevarstvene organizacije, da ne nasedajo in verjamejo besedam G.Rotovnika, saj se izračune da prikazat na tak in drugačen način, pa tudi jih ponarediti, ne bit naivni in vztrajajte na OVE, podajte alternativo TEŠ-u 6 in to z izračuni(!). Predstavite raziskavo toliko in toliko denarja vloženega v TEŠ 6 ali enaka količina in tak rezulata za investicijo v OVE. Bodite aktivni in odločno odgovarjajte na aktualne novice o TEŠ 6. Ne spreminjajte mnenji z dneva v dan in vztrajajte pri svojem izhodišču. Vaše mnenje se lahko na koncu izkaže za bistveno pri končno odločitvi, tudi če bo do nje prišlo na referendumu. Pogumno, OVE zdaj!!
Okoljevarstvenik
 

NVO: Potrebujemo resno alternativo TEŠ 6 in NEK 2

OdgovorNapisal/-a Nevladne organizacije » 09:54, 03. 02. 2010

NVO: Potrebujemo resno alternativo TEŠ 6 in NEK 2

"Glavno vprašanje o energetski prihodnosti Slovenije ne sme biti, ali šesti blok Termoelektrarne Šoštanj ali drugi blok Nuklearne elektrarne Krško. Dolžnost slovenske vlade je, da izdela tretji scenarij, ki ne bo vključeval nobene od teh možnosti," je ob predstavitvi stališča nevladnih organizacij do gradnje TEŠ 6 poudarila direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner.

"Pet razlogov je, zakaj potrebujemo alternativni scenarij slovenske energetske prihodnosti," je dejala Ogorelec Wagnerjeva. Prvi je podnebna odgvornost, drugi vprašanje ekonomske rentabilnosti objekta TEŠ 6. Kot tretji razlog je omenila razvojno vprašanje in vprašanje konkurenčnosti slovenske industrije. Poleg tega "procesi in demokratičnost sprejemanja odločitev v zvezi z gradnjo TEŠ 6 niso na ravni, kot si jo želimo. Nevladne organizacije do lanskega leta o postopkih za gradnjo TEŠ 6 sploh nismo bile uradno obveščene," je dodala. Kot zadnjega od razlogov za alternativni scenarij je Ogorelec Wagnerjeva izpostavila odgovornost vlade: "Država je 100 odstotni lastnik HSE, zato mora odgovornost za tako pomembne odločitve, kot je gradnja TEŠ 6, sprejeti vlada."

"V energetski politiki je ponavadi izhodiščno vprašanje, kako zagotoviti poceni energijo za naraščajoče potrebe gospodinjstev in gospodarstva. TEŠ6 je eden od odgovorov na takšno vprašanje. Problem ni toliko v tem, da je odgovor napačen, kot v tem, da je napačno vprašanje," je poudarila predsednica Focus društva za sonaraven razvoj Lidija Živčič. "Prvo vprašanje energetske politike bi se glasilo - Kako zmanjšati našo energetsko potratnost in potrebno energijo proizvajati iz OVE? Danes se ne bi spraševali, kako financirati blok 6, temveč, kako se izogniti gradnji TEŠ 6," je dodala. Hkrati je Živčičeva opozorila, da so izjave o zmanjšanju izpustov CO2, do katerega bo prišlo zaradi izgradnje TEŠ 6, zavajujoče. "Čeprav se bodo izpusti na proizvodno enoto zmanjšali, se bodo skupni izpusti povečali, saj gre za povečanje proizvodnje," je opozorila.

Tudi v Slovenskem E-forumu vladi predlagajo, da v mesecu dni in ob upoštevanju vseh kriterijev (energetski, okoljski, socialni, razvojni in javno-finančni) predstavi različice strategije za oskrbo z električno energijo, ki bodo upoštevale scenarije brez TEŠ 6 in scenarij z manjšo enoto. Obenem vladi predlagajo, naj v prav tako v mesecu dni pripravi in izvede razpis za organizacijo široke javne razprave o TEŠ 6 in za njeno izvedbo zagotovi zadostna sredstva. Kot je poudaril častni predsednik SE-F Mihael Tomšič, je "čas, da se politika strezni in sprejme odločitev, da je treba projekt TEŠ 6 revidirati."

Predstavnica Greenpeacea v Slovenji Nina Štros je spregovorila o alternativnem energetskem scenariju, poimenovanem "Energetska (r)evolucija". Greenpeace je namreč konec leta 2008 pripravil alternativni scenarij razvoja energetskega sistema, ki v nasprotju z referenčnim scenarijem Mednarodne agencije za energijo do leta 2010 v EU27 predvideva kar 75-odstotno zmanjšanje emisij. "V Sloveniji takšnega scenarija nimamo, pa ga potrebujemo. Potrebujemo scenarij, ki bo predvidel, koliko stroškom se lahko izognemo in koliko delovnih lahko ustvarimo, če preidemo iz izrabe fosilnih goriv na obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost," je dejala Štrosova. "Projekt TEŠ 6 bo odločil slovensko energetsko politiko v naslednjih 50 letih. Zato moramo dobro pretehtati vse alternativne možnosti," je še poudarila.

Vir: Umanotera, http://www.umanotera.org/index.php?node=12&id=12177
Nevladne organizacije
 

Na forumu o TEŠ 6 predstavljen radikalno spremenjen načrt

OdgovorNapisal/-a Poročilo Foruma o TEŠ 6 » 11:40, 05. 02. 2010

Na razvojnem forumu z naslovom "TEŠ 6: slovenska prihodnost?", ki ga je 26. januarja v Ljubljani pripravila Umanotera je direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik predstavil radikalno spremenjen načrt prenove Termoelektrarne Šoštanj. Ta se temeljito razlikuje od dokumentacije, ki je javno dostopna in objavljena na svetovnem spletu.

Najpomembnejša razlika je v bloku 5, ki naj bi po javno dostopni projektni dokumentaciji obratoval do leta 2028, po novem pa bo Rotnikovih v hladno rezervo prešel že leta 2015.

"Blok 5 bomo zagnali, ko ga bomo potrebovali. Torej, če bo izpadel blok 6 in manjka električne energije ne bo mogoče nadomestiti z uvozom," je pojasnil Rotnik. TEŠ bo tako tudi v primeru izgradnje šestega bloka namesto 4700 gigavatnih ur električne energije proizvajal približno 3500 gigavatnih ur letno. Izpusti CO2 pa bodo iz sedanjih 4,6 do 4,9 milijona ton po 2015 padli na 3,1 milijona ton na leto.

"Neodgovorno je, da so javno objavljeni podatki drugačni od tistih, ki so bili predstavljeni na forumu," je Rotnikovo predstavitev komentiral dr. Dušan Plut in dodal "vprašanje je, o čem se danes tu sploh pogovarjamo."

Direktor Urada vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih je v drugem sklopu foruma pojasnil, da bosta že letos pripravljena strategija in zakon o podnebnih spremembah. Njuno izhodišče bo prehod Slovenije v nizkoogljično družbo oz. 80-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2050 (kar pomeni dve toni letno na Slovenca). "Obratovanje TEŠ 6 se bo moralo podrediti tem ciljem,« je poudaril Stritih.

Vodja Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan mag. Stane Merše je dejal, da v strokovnih podlagah za Novi energetski program vsi scenariji predvidevajo rast porabe električne energije. Okoljevarstveniki so ob tem opozorili na velik razkorak med potrebnim zmanjšanjem izpustov tolpogrednih plinov in povečano porabo energije ter na potrebo po izdelavi alternativnega scenarija, ki bo predvideval zmanjšanje porabe.

V tretjem sklopu foruma so sodelujoči predstavili alternativne scenarije proizvodnje energije. Častni predsednik Slovenskega E-foruma dr. Mihael Tomšič je vlado pozval, naj predstavi variante strategije za oskrbo z električno energijo, ki bodo upoštevale scenarije brez TEŠ 6 in scenarij z manjšo enoto. Strategije naj upoštevajo intenzivne ukrepe za učinkovito rabo električne energije, hiter razvoj obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom in dopolnilno oskrbo z električno energijo z drugačnimi proizvodnimi enotami (na zemeljski plin in/ali tekoča goriva). Drugi govorci so predstavili še potencial učinkovite rabe energije na primeru zunanje razsvetljave, potencial decentraliziranih plinskih soproizvodnih enot, potencial sončne električne energije in potencial geotermalne energije.

V razpravi o alternativnih scenarijih je na vprašanje, koliko bi stala prekinitev pogodbe o gradnji TEŠ 6, direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik dejal, da natančne ocene še nimajo, "šlo pa bi verjetno za 150 do 200 milijonov evrov."

Poročilo s foruma bo pred 15. februarjem poslano slovenski vladi, EBRD in na forum spletnega posvetovanja http://www.evropske-razprave.si/ Posnetek foruma bo objavljen tudi na spletni strani Studia 12.

Predstavitve sodelujočih na forumu (dostopne na povezavi http://www.umanotera.org/index.php?node=12&id=12178):

*Uroš Rotnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj (projekt, postopki)
*Rudi Vončina, odgovorna oseba priprave poročila o vplivih na okolje TEŠ, Elektroinštitut Milan Vidmar (vplivi na okolje)
*Janez Kopač, direktor direktorata za energetiko na Ministrstvu za gospodarstvo (pomen projekta, sprejete odločitve, umestitev v nacionalno energetsko strategijo)
*Jernej Stritih, direktor Službe vlade za podnebne spremembe (odnos do nove podnebne strategije in podnebne politike EU)
*Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, Inštitut Jožef Stefan (strokovne podlage za podnebno-energetsko politiko)
*Mihael Tomšič, častni predsednik, Slovenski E-Forum (skica alternativnega scenarija)
*Nina Štros, predstavnica Greenpeace v Sloveniji (energetska (re)volucija)
*Andrej Mohar, Društvo Temno nebo Slovenije (potencial učinkovite rabe energije na primeru zunanje razsvetljave)
*Boris Sučić, Center za energetsko učinkovitost, Inštitut Jožef Stefan (potencial decentraliziranih plinskih soproizvodnih enot)
*Dag Kralj, član uprave, Bisol d.o.o. (potencial sončne električne energije)
*Božo Dukić, direktor, Geosonda d.o.o. (potencial geotermalne energije)

Vir: Umantera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova
Poročilo Foruma o TEŠ 6
 

Razvojni forum TEŠ6 video 1

OdgovorNapisal/-a Razvojni forum TEŠ6 video 1 » 15:03, 15. 02. 2010

26. januarja je bil ob odmevni temi izgradnje 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj sklican razvojni forum o vplivih, ki bi izgradnja 6. bloka imela na prihodnost energetskega razvoja Slovenije. Organizator Umanotera, skupaj z mrežo Plan B, je v City hotelu predstavil svoje vidike, katerim so se pridružili številni govorci.

Slika

(53:09) V 1. delu si lahko ogledate predstavitev projekta TEŠ 6 s strani direktorja Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroša Rotnika ter mnenja, ki jih je o projektu podal soinvestitor ter generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, Borut Meh.

Vir: Studio 12 - Elektronski in TV medij
Razvojni forum TEŠ6 video 1
 

Razvojni forum TEŠ6 video 2

OdgovorNapisal/-a Razvojni forum TEŠ6 video 2 » 11:00, 22. 02. 2010

26. januarja je bil ob odmevni temi izgradnje 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj sklican razvojni forum o vplivih, ki bi izgradnja 6. bloka imela na prihodnost energetskega razvoja Slovenije. Organizator Umanotera, skupaj z mrežo Plan B, je v City hotelu predstavil svoje vidike, katerim so se pridružili številni govorci.

Slika

(51:00) V 2. delu Razvojnega foruma TEŠ 6 so svoj pogled na razvoj energetike v Sloveniji ter gradnjo 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj podali naslednji govorci: Darko Menih, mag. Rudi Vončina, dr. Leo Šešerko, mag. Bojko Jerman, mag. Janez Kopač ter Jernej Stritih.

Vir: Studio 12 - Elektronski in TV medij
Razvojni forum TEŠ6 video 2
 

EBRD naj za zdaj ne odobri posojila za TEŠ 6

OdgovorNapisal/-a Umanotera, Focus, Slovenski E-Forum » 09:45, 25. 02. 2010

Umanotera, Focus in Slovenski E-Forum so predstavile ključna stališča v zvezi s projektom 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj, poslana Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) 15. februarja 2010 v okviru bankine javne obravnave poročila o vplivih na okolje.

Vse tri nevladne organizacije so pozvale EBRD, da zaprošenega posojila ne odobri za takšen projekt, kot je predstavljen v postopku zdaj. Ključni argumenti za takšen poziv so:

1. Neskladnost s podnebnimi cilji
- Načrtovana prenova TEŠ ni skladna s srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov iz Deklaracije o aktivni vlogi Slovenije pri politiki do podnebnih sprememb, ki jo je Državni zbor sprejel novembra 2009. Podnebno-energetski paket EU postavlja cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 20-30 % do leta 2020, do leta 2050 pa morajo razvite države, vključno s Slovenijo, zmanjšati izpuste za vsaj 80 %.
- V Sloveniji sta v procesu priprave podnebni zakon in strategija in smiselno bi bilo, da se projekt podredi zastavljenim nacionalnim ciljem.

2. Odsotnost alternativnih rešitev
- Evropska direktiva o presoji vplivov na okolje (Directive 97/11/EC) v 5. členu zahteva, da mora investitor v projekt vključiti vsaj oris ključnih alternativnih rešitev in razloge za izbor predlagane rešitve. Poročilo vplivih na okolje za TEŠ 6 alternativnih rešitev sploh ne obravnava.
- V postopku priprave je novi Nacionalni energetski program. Vnaprejšnja odločitev za izgradnjo 6. bloka TEŠ zaradi svoje velikosti pomeni omejevanje izbire za alternativne energetske scenarije v Sloveniji.

3. Ekonomika in viri financiranja
- Ob prvotni najavi projekta v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih je bilo predvideno financiranje za projekt iz lastnih sredstev elektrogospodarstva oz. zasebnih virov. Zdajšnja finančna konstrukcija kaže, da bo glavnina virov iz posojil iz bank, ki temeljijo na javnih financah, in za katera jamči država.
- Zaradi trgovanja z izpusti CO2 postaja ogljik nova valuta in tudi ekonomska postavka. Obstaja velika negotovost o ceni ogljika v prihodnje, kar lahko pomeni veliko finančno tveganje za naložbo.

4. Netransparentnost procesa
- Vključevanje nevladnih organizacij ni potekalo v skladu z Načrtom o vključevanju deležnikov, saj nevladne organizacije, ki delujejo na nacionalni ravni sploh niso bile obveščene ali vabljene v postopke javnih obravnav na nobeni stopnji procesa (predvsem celovita presoja vplivov na okolje leta 2007 in presoja vplivo na okolje 2008-9).
- Podatki o izpustih CO2 so v različnih dokumentih zelo različni: v prilogi 6 Poročila o vplivih na okolje je npr. navedeno, da bodo izpusti leta 2015 (po izgradnji bloka 6) 4.486 kt/leto, torej celo nekoliko višji v primerjavi s 4.423 kt leta 2008 - TEŠ pa je na ARSO za leto 2008 poročal izpuste 4.798 kt CO2 in za toliko tudi deponiral emisijskih kuponov. V Netehničnem povzetku je zapisano: "Ocena emisij po letu 2015 bo na ravni okoli 4 mio ton". Povsod pa je izrazito poudarjeno zmanjšanje specifičnih emisij CO2 (emisija na enoto proizvedene električne energije).
- V zadnjem mesecu so se v tisku pojavila ugibanja o koruptivnosti posla, ki je v treh letih za 100% presegel prvotno oceno vrednosti naložbe (iz 600 mio EUR leta 2006 na 1,2 mio EUR leta 2009). Primer preiskuje protikorupcijska komisija.
- V zadnjem mesecu je TEŠ v komunikaciji z javnostjo predstavil nov scenarij dinamike zapiranja osbtoječih blokov termoelektrarne, vendar le-ti niso podkrepljeni z uradnimi dokumenti in odločitvami, kar v proces vnaša veliko zmedo , razen tega pa tudi vpliva na ekonomsko sliko projekta in izpuste.

Hkrati so organizacije predstavile tudi pismo predsedniku vlade Borutu Pahorju, v katerem v zvezi s TEŠ 6 predlagajo moratorij, alternativne scenarije ter verodostojnost, odgovornost in transparentnost projekta. Podpisniki pisma so Vida Ogorelec Wagner (Umanotera), Lidija Živčič (Focus), Tanja Vidovič Pucelj (Slovenski E-Forum) in Dušan Plut. Pismo je odprto za sopodpis ostalih nevladnih organizacij in strokovnjakov.

Vir: Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova

Povezave:
- Ključna stališča v zvezi s projektom 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj, poslana Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) v okviru bankine javne obravnave poročila o vplivih na okolje
- Pismo predsedniku vlade Borutu Pahorju
Umanotera, Focus, Slovenski E-Forum
 

PrejšnjaNaslednja

21 prispevkov • Stran 3 od 41, 2, 3, 4

Vrni se na Termoelektrarna Šoštanj: slovenska prihodnost?

Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost

cron