Posreduj predlog

Aktualna razprava:

Trenutno ni aktualnih razprav

Pridruži se

RSS zadnje novice evropske-volitve.si RSS novice
RSS zadnje objave na forumu RSS forum

Evropske volitve FaceBook Evropske volitve Youtube twiiter32x32

Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU? Vabilo k posvetu

Vaša mnenja za evropsko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj o predlogu direktive o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.
57 prispevkov • Stran 8 od 101 ... 5, 6, 7, 8, 9, 10

Re: Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU? Vabilo k pos

OdgovorNapisal/-a nikki » 00:32, 28. 04. 2011

Nekaj idej okoili problema radioaktivnih snovi. Nalašč ne uorabljam izraza radioaktivni odpadki, ker gre za propagandni eufemizem.
Z radioaktivnimi snovmi smo obdani !!! Npr. vsi radi jemo banane, ki so radioaktivne, tudi krompir, fižol, orešćki in sončnice so radioaktivni! Glej:
http://en.wikipedia.org/wiki/Banana_equivalent_dose
Za debato predlagam:
Odlaganje radioaktivnih snovi v subdukcije. Vsako leto bi se tako odlagališče potopilo za 2 do 8 cm. Glej:
http://en.wikipedia.org/wiki/Subduction
http://en.wikipedia.org/wiki/Nuclear_waste
Predelava, predvsem plutonija, v jedrske bombe za pogon vesoljskih ladij. Glej:
http://en.wikipedia.org/wiki/Project_Or ... pulsion%29
Izdelava torijevih reaktorjev.
nikki
 

Re: Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU? Vabilo k pos

OdgovorNapisal/-a dr. Romana Jordan Cizelj » 18:47, 05. 05. 2011

Slika
dr. Romana Jordan Cizelj
http://www.rjordancizelj.si/

Odziv v pdf datoteki (32 kb)
Vmesno poročilo spletnega posvetovanja "Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU?"

Spoštovani spletni navdušenci in navdušenke,

Razvoj sodobnih tehnologij omogoča vedno večjemu številu ljudi sprotno pridobivanje in preverjanje informacij. Menim, da je zelo pomembno, da se temu prilagodimo tudi politiki, ki ste nam ljudje sicer zaupali odločanje, a je dobro, da svoje odločitve neposredno preverjamo bolj pogosto kot le v predvolilnem času. Tako vam lahko približamo svoj način razmišljanja, dela in odločanja.

Zahvaljujem se vam za množični odziv na spletno posvetovanje o predlogu direktive o radioaktivnih odpadkih. Vesela sem vaših odgovorov. Njihova vsebinska pestrost se lepo prekriva s pestrostjo pogledov v Evropskem parlamentu. Z nekaterimi predlogi se popolnoma strinjam, z drugimi nekoliko manj, z nekaterimi se tudi ne strinjam. Vse pa sem resno prebrala in o njih razmislila. Bolj natančen vsebinski opis mojih pogledov, ki se zrcali v z moje strani predloženih amandmajih, sledi kasneje. Najprej pa še nekaj pojasnil glede nadaljevanja posvetovanja.

Predlagam, da s posvetovanjem nadaljujemo do takrat, ko se bo zaključil zakonodajni postopek v Evropskem parlamentu. Ne želim vam namreč pustiti občutka, da je bilo vam namenjeno začetno posvetovanje, meni pa končne odločitve. S svojimi odzivi ste pokazali močno zanimanje za obravnavo omenjene tematike, zato vas želim obveščati o delu tudi v prihodnje. Časovnica in informacije, ki jih boste dobili v okviru spletnega posvetovanja:

    * Ta odziv na vmesni pregled posvetovanja opisuje amandmaje, ki sem jih vložila na predlog direktive.
    * 26.5.2011 bo o poročilu glasoval matični odbor Evropskega parlamenta, odgovoren za energetiko (t.i. odbor ITRE). Po glasovanju bomo pripravili kratko poročilo o izidih glasovanja.
    * 23.6.2011 bo glasovanje o poročilu na mini plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju. Po tem glasovanju bomo pripravili končno poročilo o obravnavi direktive o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in z izrabljenim jedrskim gorivom. Pričakujem, da bo takrat z obravnavo direktive zaključil tudi Svet EU (ministri držav članic) in v tem primeru vas bom obvestila tudi o njihovem delu.

Tudi v nadaljevanju si želim aktivnega sodelovanja z vami. Pošiljajte svoje odzive na moje delo, na objavljene dokumente. Vse bom z zanimanjem prebrala.

Sledi analiza mojega poročila, ki je pripravljeno v obliki amandmajev na direktivo, ki jo je predlagala Evropska komisija. Z amandmaji želim vzpostaviti evropski okvir za odgovorno in skrbno ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RAO) in izrabljenim jedrskim gorivom (IJG), ki vključuje ustrezne človeške in finančne vire ter močan in neodvisen nacionalni regulatorni organ. Nekaj primerov:

    *načelo reverzibilnosti ali povratnosti: izrabljeno jedrsko gorivo mora biti nadzorovano, v primeru tehničnih razlogov ali v primeru novih tehnoloških rešitev ga je možno izvleči;
    *finančna sredstva: države članice morajo pripraviti zakonodajni okvir, ki vključuje ocene stroškov, rezerv, nadzorovanja, poročanja Evropski komisiji; nacionalni parlamenti bi delovali kot nadzorniki za finančna sredstva, države članice morajo imenovati tudi nacionalni organ, ki bo sposoben strokovne ocene glede finančnih sredstev in stroškov;
    * regionalno odlaganje: države lahko na prostovoljni ravni vzpostavijo regionalno odlagališče, vendar pod določenimi pogoji, s katerimi je preprečena preložitev rešitve na kasnejši čas;
    * možnost čezmejnega transporta: v skladu z Direktivo Sveta 2006/117/Euratom se lahko radioaktivni odpadki in izrabljeno jedrsko gorivo izvaža v državo, ki ni članica EU, vendar pod določenimi pogoji;
    * transparentnost in sodelovanje javnosti: javnost mora biti obveščena o dogajanju na področju upravljanja z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki in ima možnost sodelovanja pri oceni nacionalnih programov na tem področju;
    * nujno je spoštovanje strokovno uveljavljenega načela ALARA (tako nizka raven sevanja kot je to razumno možno doseči);
    * nacionalni okvir mora vključevati tudi možnosti za razvoj znanstvenih in tehnoloških spretnosti;
    * nosilci licenc morajo poročati nacionalnemu regulatornemu organu in drugim zadevnim organizacijam ter omogočati širši javnosti dostop do informacij;
    * pomembna je natančna klasifikacijska shema radioaktivnih odpadkov.

Ob koncu pa vas vabim na okroglo mizo o osnutku nove direktive o ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki bo v petek 6. maja 2011 ob 15. uri v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo, reaktorski center Instituta Jožef Stefan, Brinje 40, Ljubljana. Okrogla miza poteka v organizaciji Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), Sekcije Alfa pri Društvu jedrskih strokovnjakov Slovenije in Poslanske skupine ELS. Ob meni bodo svoje poglede predstavili še: Vladislav Krošelj (direktor ARAO), dr. Andrej Stritar (direktor Uprave RS za jedrsko varnost), dr. Irena Mele (Mednarodna agencija za jedrsko energijo), dr. Tomaž Žagar (Gen energija), Dejan Savić (Greepeace) in prof.dr. Drago Kos (Fakulteta za družbene vede). Z nami bosta tudi dr. Marko Čepin, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije in dr. Nadja Železnik, predsednica Alfa. Zagotovo se bodo zbrali strokovnjaki, od katerih boste lahko dobili strokovne odgovore na vaša vprašanja o jedrski energiji.

Veselim se nadaljnjega sodelovanja!

dr. Romana Jordan Cizelj
poslanka v Evropskem parlamentu
http://www.rjordancizelj.si/
dr. Romana Jordan Cizelj
 

Re: Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU? Vabilo k pos

OdgovorNapisal/-a Skupina 7 » 16:43, 21. 05. 2011

1. Da, prav gotovo. Menimo, da bi se tako kot so uvedli zakone za reciklažo navadnih smeti, moralo narediti nekaj podobnega tudi v smeri radioaktivnih odpadkov, hkrati pa postaviti stroge sankcije za države, ki se tega ne bi držale.
2. Omenjena direktiva se nam zdi primerna, vendar mora biti nadzorovanje evropske komisije zelo natančno, še posebej pri izvajanju nacionalnih programov.
3. Popolna prepoved izvoza jedrskih odpadkov iz EU se nam zdi rahlo preostra, saj če so izpolnjeni vsi potrebni standardi in se državi medsebojno dogovorita, potem ne vidimo razloga proti.
4. Z našega študentskega vidika, se nam zdi, da je javnost premalo informirana o ureditvah in posledicah radioaktivnih odpadkov. Forumi kot je tale, ter morda malce več poudarka na to temo tudi v šolstvu, so prava pot k uspehu.
5. To ni dovolj. Evropska unija bi morala razviti sklad namenjen samo temu, ter s tem poskrbeti, da revnejše države EU ne bi varčevale pri tem.
Skupina 7
 

Re: Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU? Vabilo k pos

OdgovorNapisal/-a Mateja L » 16:46, 24. 05. 2011

1.)Za učinkovito odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva je potrebno poskrbeti tako z evropskega kot tudi iz državnega nivoja.

2) Delitev se mi zdi ustrezna.

3)Zahteva je primerna saj se mi zdi, bi se začel izvoz odpadkov v nerazvite države potem, ko bi v vseh državah z meddržavno pogodbo nastal problem glede odpadkov. Zato naj vsaka država poskrbi za izničenje svojih odpadkov, če bo seveda to sploh mogoče.

4)Pomembno je da je tudi javnost seznanjena z dogajanjem. Meni osebno se zdi najbolj primerno, da bi strokovnjaki, ki največ vejo o teh zadevah sproti seznanjali javnost s svojimi sklepi in predlogi. Še vedno pa se vsa javnost ne bo seznanila z dogajanjem saj obstajajo ljudje, ki jo radioaktivni odpadki in izrabljeno jedrsko gorivo ne zanimajo. Zato bi bilo potrebno vložiti veliko časa v seznanjanje množice, saj se mi zdi, da je to problem, ki se tiče vseh nas, in tudi vsi mi lahko pripomoremo, ki izboljšavi, vsaj malo. Pomembno je da vsak med nami vsaj nekaj ve o tej temi, da ne bi prišlo do panike, ko bi nastal kakšen problem.

5) Denar je seveda res pomemben pri vsaki stvari, ni pa dovolj. Zdi se mi, da bi bilo treba pred skrbjo za denar več skrbi posvečati temu, da bi vzpodbudili zanimanje širši javnosti. Veliko je med nami ljudi, ki o določenih zadevah ne vedo nič. Potrebno bi bilo informiranje javnosti, šele temu pa lahko kasneje pripomore tudi denar.
Mateja L
 

Re: Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU? Vabilo k pos

OdgovorNapisal/-a Skupina 9 » 18:52, 24. 05. 2011

Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU?

1. Da, mislimo, da je to vsekakor potrebno, saj bi bile tako vse države zavezane k skupnemu delovanju in ne bi delovale na svojo pest in s tem v škodo državljanom.
2. Delitev je primerna, saj je nadzor nad nacionalnimi programi nujen, sploh če se hoče zagotoviti enakomerno tretiranje radioaktivnih odpadkov v vseh evropskih državah.
3. Prepoved se nam zdi malo preostra, saj če države izpolnjujejo mednarodne standarde in so med sabo dogovorjene, ne bi smelo priti do težav. Lahko bi jo malo omilili in sicer, da dozdajšnji dogovori veljajo še naprej, ni pa možnosti sklepanja novih.
4. Potrebno bi bilo več ozaveščanja javnosti na področju izobraževanja, javnih razprav, okroglih miz in same participacije posameznika, ki bi imel možnosti uveljaviti svoj predlog. Ta razprava je že en korak v napredovanju ozaveščanja javnosti.
5. Da, finančni viri morajo biti zadostni, vendar pa mora biti prilagojeno vsaki državi posebej, da ne pride do varčevanja ali pretiranega razsipavanja z davkoplačevalskim denarjem. Lahko bi se ustanovilo odbor v EU, ki bi budno bdel nad financiranjem pri nacionalnih programih in bi v skrajnem primeru lahko z primernim skladom pomagal državam, kakor recimo že obstaja v nekakšni obliki pri skupni kmetijski politiki.
Skupina 9
 

Re: Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU? Vabilo k pos

OdgovorNapisal/-a Skupina 3 » 22:13, 24. 05. 2011

Naša mnenja o zastavljenih vprašanjih so:
1. Seveda, radioaktivni odpadki in izrabljeni jedrsko gorivo bi morali biti hitro, učinkovito in trajno odloženi, saj s svojim sevanjem predstavljajo grožnjo okolju in človeku. Ker država sama še ne izvaja tega kot bi morala, je seveda zelo dobrodošlo, da se zadeva pospeši z evropskega nivoja.
2. Zdi se nam v redu, da si vsaka država članica EU pripravi svoj načrt glede odlaganja odpadkov. To pomeni, da se vsaka država zase odločili, kako bo organizirala odlaganje odpadkov. To se nam zdi najbolj pametno, saj vsaka najbolje pozna svoje pogoje. Ker pa mora biti neka višja organizacija, ki vse skupaj nadzira, se nam zdi v redu, da to vlogo prevzame Evropska komisija.
3. Ta zahteva se nam zdi preostra, ker če v EU nimamo primernega prostora, kjer bi lahko varno skladiščili radioaktivne odpadke in če jih drugje izven EU imajo, zakaj jih potem ne bi skladiščili tam.
4. Če govorimo o izobraženi, strokovno usposobljeni javnosti, ki se zanima za tovrstne probleme, potem se po našem mnenju najbolje participira ravno preko takšnih forumov in spletnih strani, kjer lahko podajo svoje mnenje. Če govorimo o bolj širši javnosti, tukaj ne moremo govoriti ravno o vključenosti temveč bolj o ozaveščenosti. Ozaveščenost problemov, povezanih z radioaktivnimi odpadki, je pa najbolje širiti že v šolah, kjer bi se mladi lahko spoznali s tem problemom ter tudi podali svoje mnenje. Starejša populacija bi pa najbolje bila obveščena preko medijev kot so npr. televizija in časopisi. Šele, ko bi bila javnost ozaveščena o tovrstnih problemih, bi se več vključevala v procese povezanih z radioaktivnimi odpadki, saj bi spoznali, da je to resničen problem ki zadeva vse nas. Vendar na žalost se javnost niti ne zanima za take probleme, dokler nimajo direktnega učinka na njih in njihovo zdravje. To pa je, na žalost šele takrat, ko se odvijajo procesi povezani z jedrskimi tveganji v njihovi neposredni bližini.
5. Težava pri financiranju je nekaj, kar se pravzaprav ne bi smelo zgoditi, saj bi že pred začetkom gradnje ter obratovanja nukleark moralo biti kristalno jasno kako se bo financiralo njihovo delovanje ter vsi odpadki, ki pri tem delovanju nastanejo. Dejstvo je, da ta faza priprav očitno ni bila narejena ustrezno, ampak po toči zvoniti je prepozno, potrebno se je le spopasti s stanjem v katerem se trenutno nahajamo. Za rešitev nastalega problema predlagamo prestrukturiranje s katerim bi se iz že obstoječih skladov pridobilo denar s katerim bi se poravnalo stroške radioaktivnih odpadkov. Vsekakor pa to ne bi smelo povzročiti večjega bremena davkoplačevalcem.
Skupina 3
 

PrejšnjaNaslednja

57 prispevkov • Stran 8 od 101 ... 5, 6, 7, 8, 9, 10

Vrni se na Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU?

Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 0 gostov

cron