Mislim, da v primeru gradnje radioaktivnih odlagališč ravnamo zelo mačehovsko v Sloveniji, kljub temu, da govorimo
o zaščiti okolja na vsakem koraku. Če pogledamo gradnjo trajnega odlagališča nizko- in srednjeradioaktvinih odpadkov (NSRAO)
za našo NEK, so roki za igradnjo že nedosegljivi, kolikor sem sledil stanju pa Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) ni še niti odkupila potrebnih zemljišč. Vsaj tako je bilo še dober mesec nazaj.
Glede razgradnje jedrskih elektrarn: Glede na to, da imamo pri nas že od leta 1994 Sklad za financiranje razgradnje NEK, smo verjetno vsaj v koraku s časom pri
razgradnju jedrske elektrarne. Koliko sredstev je bilo zbranih (in porabljenih) v teh letih iz tega sklada je pa verjetno že drugo vprašanje... Menim, da bi z
razgradnjo NEK bili tudi bolj odprti za drugačne oblike proizvodnje električne energije, ki jih mogoče zdaj zanemarjamo (predvsem vetrne, ki so sila redke pri nas). In sicer imam poleg vetrnih v mislih še hidro in sončne elektrarne, ki so ravno v vzponu in imajo ogromno potenciala še v prihodnosti (obnovljivi, okolju prijazni)...

V kolikor se države dogovorijo z mednarodno pogodbo, bi se morala upoštevati, zato mislim da je direktiva preveč zaostrena. V vsaki državi le ne bodo sposobni in usposobljeni sami odpadke uničiti. Smiselna bi bilo preveritev,katere države i...zpolnjujejo pogoje o civilni rabi jederske energije.

V Sloveniji moramo najprej upoštevati, da je solastnik sosednja država. Skladiščenje mora prevzeti vsaka država, ki ima jedrsko energijo. Razgradnjo je smiselno zaupati drugi državi. V Sloveniji okrog tega ravnamo bolj preprosto in prav je, da se to uredi tudi z Direktivo EU. Nočni prevozi radioaktivnih odpadkov po naših železnicah za tuje države se že dogajajo.

Po mojem mnenju bi morali v Sloveniji nameniti več sredstev za odlaganje radioaktivnih jedrskih odpadkov, in sicer nizko radioaktivnih odpadkov (NRAO), srednje radioaktivnih odpadkov (SRAO), visoko radioaktivnih odpadkov (VRAO). Čas po kaetrem te snovi niso več radioaktivne je namreč od 100 do 1000 let, kar pomeni, da predstavljajo veliko nevarnost ljudem in okolju. Treba bi bilo zgraditi trajno odlagališče teh odpadkov. Teh težav z onesnaževanjem dolgoročno ne moremo rešiti zgolj z začasnim skladiščenjem. Javnost bi morala biti o tem bolje obveščena.

1.Da
2.Se mi zdi kar ustrezna.
3.Takšna zahteva je preostra.
4.Spletno posvetovanje in obveščanje tistih, ki jih to zanima,se mi zdi zelo primerno.
Dejstvo je, da jedrskih objektov ali odpadkov noče imeti nihče v svoji bližini, zato tukaj referendumi ne pridejo v poštev.V poštev pride priprava nacionalnega programa ,ki naj ga pripravijo ljudje, ki vedo za vse prednosti in pomankljivosti jedrskih goriv-pripravijo naj ga odgovorno in potem se program uresničuje z direktivo.
Pravijo pa, da je energija prihodnosti vodik, zato naj bi se jedrski programi opuščali .In tudi predno bo zmanjkalo nafte, bo človeštvo že pripravljeno na nove energente-na vodik.
5.Da, država naj sama odloči o širini svojega jedrskega programa in s tem tudi o stroških in pa tudi o viru denarja za izvajanje evropske zakonodaje.

1. Seveda je nujno tako tudi potrebno poskrbeti na evropskem nivoju za bolj učinkovito in pravočasno odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, sej rabimo standardnih procesov in ukrepov.

2. Tukaj delitev pristojnosti med evropskim in nacionalnim nivojem je ustrezna zato ker ta direktiva je standard, po tej direktivi bodo države članice morale pripraviti svoje nacionalne programe, sej vsak držav članic ki uporablja jedrsko energijo oz. proizvaja teh radioaktivnih odpadkov bo moral poskrbeti za njihove potrebe in na tak način bo ta direktiva postala bolj učinkovita in seveda bo zagotavljala varnosti in pravo ravnanje radioaktivnih odpadkov.

3. Po mojem mnenju direktiva je preosta, zato ker izvoz in tranzit odpadkov bo potrebno v nekaterih primerih, ko države nimajo dovolj sredstev za uničiti odpadke.

4. Javnost bo vključena v procese povezane z radioaktivnimi odpadki ko: državljani so obveščeni kaj se dogaja, kako in zakaj – je potrebno da se objavi celoten vozni red ki bodo sledili prevozniki odpadkov, da bi bolj podrobno tudi poročanje o čezmejnem prevozu odpadkov.

5. Če ni dovolj sredstev, (vključujejo zagotavljanje varnosti) potem ravnanje z odpadki lahko postane zelo nevaren izziv. Govorim o čisto senzibilnem dojemanju zadeve, ker seveda v nobenem primeru nočemo da se ponavlja neko černobilsko tragedijo.