Jedrske termoelektrarne še desetletja ne bodo izgubile na svoji pomembnosti. Kratkoročno gre razvoj v smer izboljšane varnosti delovanja sedanjih termičnih reaktorjev, dolgoročno pa stavijo stroko...vnjaki na jedrsko fuzijo, se pravi na tehnologijo spajanja jeder.Jedrska elektrarna obremenjuje okolje pri normalnem obratovanju precej manj kot pa klasična elektrarna na fosilna goriva. Pri zgorevanju fosilnih goriv se sproščajo velike količine CO2, NOX in SO2, ki močno obremenjujejo okolje. Glavna prednost jedrske elektrarne je ta, da lahko obratuje v 'pasu' , se pravi neprekinjeno 8760ur na leto. Doba remonta je 20 dni, izvaja pa se na vsakih 18 mesecev. Zato je jedrska energija zanesljiva, ugodna za elektro omrežje, ter ima nizke lastne stroške obratovanja.

Odgovor na 3 vprašanje:
Direktiva, ki prepoveduje izvoz jedrskih odpadkov izven EU se mi zdi popolnoma primerna in na mestu. Pri obratovanju nastajajo tri vrste odpadkov:
Nizko in srednje radioaktivni odpadki, kateri nastajajo zaradi rednega obratovanja in vzdrževanja, njihova doba radioaktivnosti znaša 300 let.
Visoko radioaktivni odpatki. Toi so večinoma izrabljeno gorivo in nekateri deli naprav, ki sopovezani z gorivnimi elementi. Doba radioaktivnosti čez 10000 let.
Od jedrskega goriva 235U ostane četrtina neporabljena. Pri ponovni pripravi goriva je ta preostanek goriva mogoče ločiti, ter ga izkoristiti za nadalno uporabo.
Zaradi dejstva, možnosti uporabe izrabljenega goriva, se mi zdi ta direktiva pravšnja. Zagotoviti je potrebno, da to gorivo nebi prišlo v neprave roke!

Miha Nečemar
Prvič: mislim, da je skupna evropska politika pri ravnanju z jedrskimi odpadki več kot nujna. Evropa, predvsem pa Evropejci si enostavno ne moremo privoščiti različnih standardov ravnanja, saj bi potem lahko en država s svojim ravnanjem ogrožala drugo državo in njene državljane.

Drugič: predlog bi bil dober, če se nebi bal tega, da bodo države varčevale pri odlagališčih. EU bi moral predpisati skupne minimalne standarde in najti organ, ki bi nadzoroval izvajanje teh standardov. Ne pričakujte, da bodo države same priznale, da s stvarmi ne delajo tako, kot določajo predpisi. Se spomnite "igranja" Grčije in še nekaterih držav pri poročanju višine javnega dolga?

Tretjič: Izvoz odpadkov iz EU bi dovolil pod strogimi pogoji in pod pogojem, da bi EU lahko nadzorovala odlagališče, kamor bi države izvozile odpadke. Ne smete namreč pozabiti, da odpadki vplivajo na zdravje na velike daljave. Jedrsko sevanje se namreč ne ustavi na meji EU.

Četrtič: Javnost bi morala biti obveščena s periodičnimi poročili ( letnimi?) o tem, kdo izvaža, kam, koliko in kako tam z odpadki ravnajo. Pa tudi o tem, kako (je) izvoz vpliva(l) na Evropejce in EVropo.

Petič: zadostnost in dosegljivost bi moral biti samoumevna. Pa na žalost ni. Mogoče bi bilo dobro ustanoviti sklad, v katerega bi države vplačevale sredstva, ki bi bila sorazmerna z močjo elektrarne oziroma jedrskega objekta in ocenjeno količino odpadkov, ki jih bi (bo) ta objekt ustvarjal.

Nadzor: Mednarodna agencija za jedrsko varnost, evropska agendcija (če je že), evropska agencija za varnost državljanov....

Zavedam se, da ima moj predlog luknje, ampak za okvir bi bil pa dober.

1. Menim, da ne bi bilo odveč, morda pa je celo nujno, da bi bilo treba odlaganje jedrskih odpadkov urediti tudi z evropskega nivoja, saj v nekaterih državah niso dovolj zavzeti za to.
2. Menim, da ni dovolj, če Evropska komisija samo preverja ustreznost posega. Evropska komisija bi morala sodelovati tudi pri vseh postopkih, ki so sedaj v pristojnosti posameznih vlad.
3. Taka zahteva se mi zdi povsem nepotrebna, ker se že zdaj zahteva, da države izven EU izpolnjujejo mednarodne standarde, če naj skladiščijo IJG in RAO.
4. Zato so primerni spletni forumi, sicer pa naj ima javnost vse možnosti, da pošilja svojamnenja strokovnim službam, ki imajo seveda največjo odgovornost.
5. Poleg denarja je potrebna tudi boljša ozaveščenost javnosti in same politike.

3. v kolikor se države dogovorijo z mednarodno pogodbo, bi se morala upoštevati, zato je po mojem mnenju direktiva preveč zaostrena.... v vsaki državi le ne bodo sposobni in usposobljeni sami odpadke uničiti. Smiselna bi bila preveritev, katere države izpolnjujejo pogoje o civilni rabi jederske energije.

Osredotočil bi se na 2 točki:

2. točka:
Pri planiranju z ravnanjem "RAO" in "IJG" je potrebno poskrbeti za IZVAJANJE in NADZOR programov s strani nacionalnih institucij, medtem ko bi KRITERIJE NADZORA in NADZOR določale in izvajale institucije EU. Tako bi se zagotovila neodvisna kontrola pri tako občutljivem vprašanju.

5. točka:
Kar se tiče planiranja finančnih sredstev je treba paziti bolj narazporejanje in namenskost teh sredstev kot pa samo pridobivanje le-teh. Tudi tukaj bi nadzor moral delovati s strani nacionalnih i EU institucij.

V preteklosti se je izkazalo, da komplementarni nadzor nacionalnih institucij z institucijami EU prinese pozitivne rezultate v zvezi z okoljskimi vprašanji.

Menim, da bi morala biti javnost z vsem seznanjena tako preko medijev kot tudi tistih, ki se s tem ukvarjajo, da bi poročali o novosti in prav tako slabostih, ki so s tem povezane.