Posreduj predlog

Kaj je odločilno za dober spanec?
31.dec.2013 View the latest post

* Želim posredovati predlog >>
(registracija ni potrebna)

Aktualna razprava:

Trenutno ni aktualnih razprav

Pridruži se

RSS zadnje novice evropske-volitve.si RSS novice
RSS zadnje objave na forumu RSS forum

Evropske volitve FaceBook Evropske volitve Youtube twiiter32x32

Vmesno vsebinsko in procesno poročilo spletnega posveta

Vaša mnenja za evropsko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj o predlogu direktive o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.
1 prispevek • Stran 1 od 1

Vmesno vsebinsko in procesno poročilo spletnega posveta

OdgovorNapisal/-a Simon Delakorda » 09:49, 07. 04. 2011

Spoštovane sodelujoče in spoštovani sodelujoči v spletnem posvetu,

pripravljeno je vmesno poročilo spletnega posveta Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU, ki povzema na spletnem forumu Evropske-razprave objavljene prispevke sodelujočih do 2.3.2011. Celotno besedilo poročila je dostopno na povezavi http://www.evropske-razprave.si/images/stories/datoteke/Vmesno_porocilo_spletni_forum_radioaktivni_odpadki_EU-2-3-2011.pdf (pdf, 325 kb).

Izhodiščni dokument posvetovanja predstavlja Predlog direktive Sveta o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki SEC(2010) 1290, SEC(2010) 1289.

Lepo vabljeni k nadaljevanju spletnega posveta v sosednjem razpravnem sklopu http://www.evropske-razprave.si/radioaktivni-odpadki-EU/. Posvetovanje bo potekalo do 20. aprila.

Najpomembnejše ugotovitve prvega dela spletnega posveta so naslednje:

- Večina sodelujočih v spletnem posvetu se strinja, da je potrebno z evropskega nivoja poskrbeti za bolj učinkovito in pravočasno odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva ter za razgradnjo jedrskih elektrarn. Kot razloge za evropski pristop k tej problematiki so navedli naslednje: (1) radioaktivni odpadki imajo čez mejni vpliv in ogrožajo zdravje državljanov EU, (2) preprečevanja nezakonitega ravnanja z odpadki (npr. nezakonit izvoz), (3) države članice bodo bolj zavzete in učinkovitejše pri reševanje problemov na tem področju (npr. problem dolgotrajnega odločanja o odlagališču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in delovanja Sklada za financiranje razgradnje NEK v Sloveniji), (4) enotni standardi in ukrepi na tem področju, ki bodo veljali za vse države članice, (5) boljši nadzor in učinkovitejše izvajanje dogovorov med državami in (6) države, ki ne izpolnjujejo dogovorov in s svojim ravnanjem ogrožajo prebivalce drugih države bodo lažje sankcionirane.

- Večina sodelujočih v spletnem posvetu se prav tako strinja s predlogom direktive glede priprave nacionalnih programov in njihovega preverjanja s strani Evropske komisije ter s predlagano delitvijo pristojnosti med nacionalnim in evropskim nivojem. Kot razloge za strinjanje so navedli naslednje: (1) večja preglednost in zagotovilo, da bo vsaka država pripravila program, (2) boljši nadzor na delovanjem držav članicami in lažje ukrepanje v primeru kršitev, (3) boljša varnost državljanov EU, (4) direktiva vzpostavlja standard za vse države članice pri pripravi nacionalnega programa, (5) ustrezno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in (5) komplementarni nadzor nacionalnih institucij z institucijami EU prinaša pozitivne rezultate v zvezi z okoljskimi vprašanji. Manjši del sodelujoči v posvetu je mnenja, direktiva na področju predlagane delitve pristojnosti med nacionalnim in evropskim nivojem ni ustrezna.

- Del sodelujočih v spletnem posvetu meni, da je direktiva glede popolne pripovedi izvoza jedrskih odpadkov iz EU neprimerna in preostra. Pri tem so navedli dve skupini razlogov: normativne (že obstoječi mednarodni standard in meddržavne pogodbe ter potreba po regulaciji na globalni ravni) in ekonomske (ekonomsko šibkejše države niso sposobne in usposobljena za upravljanje z jedrskimi odpadki). Del sodelujočih v spletnem posvetu je mnenja, da je direktiva glede popolne pripovedi izvoza jedrskih odpadkov iz EU primerna in ustrezna. Kot razloge za strinjanje so navedli naslednje: (1) vsaka država, ki proizvaja jedrske odpadke, je odgovorna za njihovo odlaganje. Če je odpadkov preveč, jih je potrebno proizvajati manj, (2) prepoved preprečuje izvoz RAO in IJG v nerazvite države, ki bi v želji po denarju sprejele te odpadke, brez ustreznega nadzora nas škodljivimi posledicami, (3) prepoved bo okrepila premislek o škodljivih posledicah napredka, ki nam ga daje jedrska energija in (4) prepoved izvoza bo prispevala k boljšemu izkoristku neporabljenega dela jedrskega goriva 235U, katerega je pri ponovni pripravi mogoče ločiti ter ga izkoristiti za nadaljnjo uporabo.

- Večina sodelujočih v spletnem posvetu je mnenja, da mora biti javnost vključena v procese, povezane z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. Predlogi, na kakšen naj bo javnost vključena so različni, nanašajo pa se ločeno na strokovno in širšo laično javnost. Širša laična javnost mora biti vključena v procese, povezane z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom na naslednje načine: (1) prek spodbujanja zanimanja problematiko, (2) aktivno in celovito informiranje ter seznanjanje o problematiki (mediji, zloženke in brošure, oglasi, periodična poročila o ravnanju in izvozu odpadkov ter vplivu na državljane EU itd.), (3) obveščanje o procesih (kaj, kako in zakaj), (4) podajanje mnenj, stališč in predlogov (spletni forumi, javne predstavitve mnenj, okrogle mize itd.) in (5) vključenost v procese odločanja še posebej tistih, ki neposredno čutijo vpliv teh procesov. Strokovna javnost mora biti vključena v procese, povezane z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom naslednje načine: (1) informiranje in seznanjanje o procesih, (2) vključevanje v raziskave in razvoj, (3) merjenje vpliva na okolje in (4) sodelovanje z laično javnostjo ter njeno odgovorno in pošteno informiranje.

- Del sodelujočih v posvetu je mnenja, da je dovolj, da direktiva zahteva razpoložljive in zadostne finančne vire. Razlogi za takšno mnenje so naslednji: (1) potrebno je zagotoviti zadosten zaslužek tistim, ki energijo proizvajajo, da lahko skrbijo za razvoj in zadostno preskrbo z energijo, (2) nekatere države nimajo denarja za jedrsko elektrarno, (3) v Sloveniji bi morali nameniti več sredstev za odlaganje radioaktivnih jedrskih odpadkov in (4) če ni dovolj sredstev, ki vključujejo zagotavljanje varnosti, potem lahko postane ravnanje z odpadki zelo nevaren izziv. Del sodelujočih v posvetu je mnenja, da je zahteva o tem, da morajo biti finančni viri razpoložljivi in zadostni, odvečna. Razlogi za njihovo mnenje so naslednji: (1) ni nobene potrebe po razpoložljivosti in finančnih virih, ker je treba jedrsko energijo zavirati in ne vzpodbujati in (2) vse se začne z motivacijo in voljo ljudi po spremembi in rešitvi tega problema. Če vsak, ki je "blizu" ne gleda le na dobiček, ki ga bo od določene vsote za rešitev problema pobral, bo vse lažje.

V spletnem posvetu je bilo do 2. marca objavljenih 40 prispevkov, število posameznih obiskovalcev spletnega posveta je bilo 255.

Vmesno poročilo pripravil mag. Simon Delakorda, moderator
Uporabniški avatar
Simon Delakorda
Administrator
 
Prispevkov: 131
Pridružen: 23:19, 20. 06. 2006
Kraj: Logatec

1 prispevek • Stran 1 od 1

Vrni se na Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU?

Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost

cron