Posreduj predlog

Kaj je odločilno za dober spanec?
31.dec.2013 View the latest post

* Želim posredovati predlog >>
(registracija ni potrebna)

Aktualna razprava:

Trenutno ni aktualnih razprav

Pridruži se

RSS zadnje novice evropske-volitve.si RSS novice
RSS zadnje objave na forumu RSS forum

Evropske volitve FaceBook Evropske volitve Youtube twiiter32x32

Nasilje nad ženskami – do kdaj še? - Vabilo k razpravi

Vaša stališča in predlogi evropski poslanki mag. Tanji Fajon za izkoreninjenje neenakosti med spoloma na evropski ravni.
28 prispevkov • Stran 3 od 51, 2, 3, 4, 5

Re: Nasilje nad ženskami – do kdaj še? - Vabilo k razpravi

OdgovorNapisal/-a drustvo-sos@drustvo-sos.si » 16:37, 22. 06. 2010

Pripravili smo pripombe na osnutek Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in delovanju proti nasilju nad ženskami, vključno z nasiljem v družini. Več o tem lahko preberete na tej spletni strani: http://www.drustvo-sos.si/index.php?tem ... age_id=124.

Simon hvala za odlično delo!!!

Špela Veselič
drustvo-sos@drustvo-sos.si
 

Re: Nasilje nad ženskami – do kdaj še? - Vabilo k razpravi

OdgovorNapisal/-a Simon Delakorda » 18:52, 23. 06. 2010

drustvo-sos@drustvo-sos.si je napisal/-a:Pripravili smo pripombe na osnutek Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in delovanju proti nasilju nad ženskami, vključno z nasiljem v družini. Več o tem lahko preberete na tej spletni strani: http://www.drustvo-sos.si/index.php?tem ... age_id=124.

Simon hvala za odlično delo!!!

Špela Veselič

Hvala Špela in hvala za informacijo o pripravljenih pripombah na osnutek Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in delovanju proti nasilju nad ženskami.

Predlagam, da v tej razpravi objavite celotno uvodno besedilo, ki se nahaja na vaši spletni strani v zvezi s pripombami.

Na podlagi dogovora z evropsko poslanko Tanjo Fajon bo spletno posvetovanje zaradi novih prispevkov v zadnjem obdobju podaljšano do 1. avgusta.

Lep pozdrav,

Simon
www.evropske-razprave.si
Uporabniški avatar
Simon Delakorda
Administrator
 
Prispevkov: 131
Pridružen: 23:19, 20. 06. 2006
Kraj: Logatec

Re: Nasilje nad ženskami – do kdaj še? - Vabilo k razpravi

OdgovorNapisal/-a družina/famiglia Poletti Kribel » 19:06, 23. 06. 2010

Če se ne motimo, to vabilo ni prvo na temo razlik med spoloma, ki v RS nima pravega zaveznika. Zato smo prepričani, da ta vprašanja NIMAJO SKORO NOBENEGA odziva, saj so razlike minimalne:

- v prosveti in sodstvu prevladujejo ženske, vendar v RS večina žensk po defaultu dela
- Še nikoli nismo imeli predsednice RS ali premierke. Morda je čas za to.

družina/famiglia Poletti Kribel
družina/famiglia Poletti Kribel
 

Re: Nasilje nad ženskami – do kdaj še? - Vabilo k razpravi

OdgovorNapisal/-a Adrijana Zupanc » 13:26, 28. 06. 2010

Z namenom, da boste stališča resnično predstavili in po možnosti tudi zastopali pri vašem delovanju v institucijah EU, vam na zastavljena vprašanja pošiljam sledeče:

1. Na zaznavanje nasilja nad ženskami vpliva več dejavnikov:
Nasilje nad ženskami se v naši družbi zaznava v prvi vrsti kot sistemsko nasilje, in sicer:

- že tisočletja živimo v 'moškem svetu', v katerem pri razvoju družbe tako izrazito prevladuje 'moški princip', da je onemogočena že sama prisotnost 'ženskega principa', kaj šele njegova aktivna družbena dejavnost oz. kreativnosti. Navedena strukturna anomalija oz. krivica žal tudi z novim tisočletjem še zdaleč ni odpravljena, pa čeprav bi naj bila »enakost med spoloma ena izmed temeljnih pravic in skupna vrednota EU ter nujen pogoj za uresničitev ciljev EU«;

- v tako strukturirani družbi so ženske seveda ne le teoretično temveč tudi praktično v podrejenem položaju moškim, saj moški praviloma 'zasedajo' za družbo najpomembnejše pozicije – ženske (več kot 50% prebivalstva) pa ob tem predstavljajo največjo neenakopravno družbeno skupino, kar dokazujejo tudi številni statistični podatki – nekatere navajate tudi sami. Žal vprašanje odgovornosti za navedeno stanje še ni našlo pravega naslovnika, ker 'vsak moški in vsaka ženska' v opisani družbeni situaciji sobivata že od rojstva – vsekakor pa pravega odgovora ne bo mogoče najti v vsakodnevnem 'premočevanju med spoloma na terenu'.;

- trajanje in vzdrževanje takšne družbene danosti vse bolj zaznamujeta našo družbeno situacijo ter pomembno vplivata na družbene vrednote in javno moralo, ki sooblikujeta vse sfere družbenega dogajanja. Navedeno se med drugim odraža tudi v trendih naraščanja tolerance do nasilja v javnosti in nasilja nad ženskami v družinah kot posledicah adaptacije ljudi na zatečeno družbeno realnost oz. norme. Individualni vidik nasilja nad ženskami je zaznati posledično v 'scenarijih' različnih družbenih vlog žensk kot posameznic, in sicer na osebni in družbeni ravni. Med njimi je zagotovo najbolj akutno zaznavanje nasilja nad ženskami v družini, o čemer obstajajo verodostojna poročila in statistike nevladnega in vladnega sektorja. Posredno pa specifičnost dinamike nasilja nad ženskami v družinah, tako pri storilcih kot neposrednih in posrednih žrtvah, precej vpliva tudi na ne-zaznavanje oz. nadaljnje toleriranje vseh vrst nasilja nad ženskami v družbi (sistemskega, ekonomskega, psihičnega, fizičnega, spolnega) kot npr. v delovnih oz. službenih okoljih, upravno-pravnih postopkih oz. zakonodaji in drugod.
Problematičnost predvsem sistemskega pa tudi individualnega nasilja nad ženskami bi nedvomno morala postati nacionalna družbena prioriteta, saj njeni širši vidiki sežejo v vse dolgoročne premisleke o razvoju družbe oz. civilizacije v bodoče ter močno presegajo okvire trenutne družbene obravnave nasilja nad ženskami, ki ga nenazadnje ni mogoče ustrezno obravnavati brez sočasnosti z nasiljem nad otroki, kar daje obravnavani problematiki še dodatno težo.

2. Konkretni predlogi za odpravljanje neenakosti med spoloma EU:
EU oz. države članice bi morale sprejeti oz. izvršiti 3 interventne sistemske ukrepe:

- prvi, urgenten in praktično nenadomestljiv sistemski ukrep je takojšnja uvedba 50% kvot v volilno zakonodajo pri vseh naslednjih volitvah (lokalnih, državnih, evropskih) v vseh državah članicah EU. Eventualna bojazen ali tudi dejstvo, da v 'parlamente' ne bo izvoljeno 50% žensk, ne sme v ničemer vplivati na uvedbo sistema in izvedbo volitev. Mesta za ženske morajo ostati v 'parlamentih' rezervirana, četudi bodo na začetku morda ostala prazna oz. nezasedena. To se bo namreč zelo hitro spremenilo oz. uredilo – tako kot se slej ko prej strukturira vsak dober in pravično zastavljen sistem.; Ko bi EU ta ukrep uspešno implementirala, bi lahko postal eden izmed predpristopnih pogojev v procesu širitve EU – s tem bi se EU zagotovo neizbrisno vpisala v zgodovino razvoja civilizacije ne le kot najnaprednejša mednarodna organizacija ampak tudi kot zaslužna za globalno izboljševanje življenjskih pogojev kot posledico novih 'ženskih' politik.

- drugi nujen sistemski ukrep je, da se v državnih upravah oz. javnem sektorju v vseh državah članicah EU na vodstvenih in vodilnih položajih oz. funkcijah ter v postopkih kreiranja in odločanja zagotovi 50% delež žensk.;

- tretji pomemben sistemski ukrep je povezan z javnimi mediji, ki bi kot 'javno dobro' morali pričeti delovati v javnem interesu ter profesionalno opravljati zaupane jim naloge na področju oblikovanja javnega mnenja ter posredno družbenih vrednot in morale, pri čemer bi morali v medijskem javnem prostoru zagotavljati uravnoteženo 50% udeležbo žensk pri opravljanju funkcije javnih medijev na področju tako imenovane državljanske vzgoje.

Od tu dalje intervencijski sistemski ukrepi najverjetneje ne bi bili več potrebni, saj bi se družba pričela samodejno zlagoma uravnovešati, kar bi omogočalo obstoječim vladnim in nevladnim ter strokovnim inštitucijam in posameznikom (vladnim in nevladnim), da bi njihove že obstoječe ter nove ideje in strokovne rešitve za učinkovito preventivno in kurativno delovanje na področju nasilja nad ženskami (zakonodaja, vzgojno-izobraževalni programi, osveščanje javnosti, institucionalna varnost, terapevtski programi in drugo) naleteli na takojšnje razumevanje in široko podporo ter seveda realizacijo.

3. Vloga moških in žensk pri vzpostavljanju 0-tolerance nasilja nad ženskami:
Trenutno je zaradi prevlade 'moških' v družbenem življenju, ki so obenem ustvarjalci in akterji pričujoče družbene neenakopravnosti žensk in večinoma tudi povzročitelji oz. storilci nasilja nad ženskami, nedvomno družbena vloga 'moških' večja – 'moški' so tako ne le odgovorni za trenutno stanje v družbi, torej tudi na področju vseh vrst nasilja nad ženskami, ampak obenem tudi pristojni, z vsemi pravicami in dolžnostmi za reševanje in odpravo problematike nasilja nad ženskami kot družbenega problema. Tozadevno bi se torej morali pričeti nagovarjati tudi ali prvenstveno predvsem med seboj oziroma bi o tem morale potekati resne razprave v družbi in državi oz. EU. Vse drugo oz. tovrstno odlašanje se zna nekoč morebiti izkazati le kot zapravljanje časa (in denarja) – po številu žrtev nasilja nad ženskami (vsaka peta ženska in 'njeni' otroci) gre namreč po merilih OZN za največjo potekajočo 'vojno' na svetu. Krizna žarišča so torej tukaj in zdaj.

4. Kot Evropska poslanka lahko v imenu SLO Odbor za pravice žensk in enakost spolov ter poslance Evropskega parlamenta na vse možne načine (poslanski govori in vprašanja) vztrajno nagovarjate z naslednjimi predlogi:
- da naj EU brez odlašanja pristopi k edinemu realnemu dolgoročnemu preventivnemu ukrepu učinkovitega zmanjšanja in odprave nasilja nad ženskami z implementacijo sistemske vzpostavitve družbene enakopravnosti žensk v EU in državah članicah;

- da naj ob tem EU prične načrtno in sistematično opozarjati 'moške' v organizaciji EU na njihovo vsakodnevno dolžnost aktivnega delovanja na področju zagotavljanja pogojev za »enakost med spoloma, kot ene izmed temeljnih pravic in skupne vrednote EU ter nujnega pogoja za uresničitev ciljev EU«;

- da naj EU za te potrebe takoj sprejme ustrezno Direktivo in pozove svoje države članice k poenotenju zakonodaje na področjih zagotavljanja popolne enakopravnostih med spoloma v politiki (50% kvote na lokalnih, državnih in evropskih volitvah), državni upravi (enakopravnost pri imenovanju in kadrovanju žensk in moških) ter javnih medijih (enakopravna udeležba žensk in moških v medijskem prostoru). Obenem pa si lahko kot Evropska poslanka prizadevate, da bi Slovenija ne le podpisala pobudo Španije za ustanovitev Evropskega observatorija in sprejetje Evropskega naloga na področju nasilja ter Konvencijo Sveta Evrope za preprečevanje nasilja nad ženskami, temveč da bi v teh naprednih procesih razvoja EU igrala tudi vodilno vlogo.

In na koncu še odgovor na vprašanje v naslovu:
… vse do takrat, dokler se ne bodo v družbi vzpostavili pogoji, navedeni v točki 4, s katerimi bo Ženska v družbi pridobila veljavo in 'vrednost', kakršni ji pripadata, kar bo odpravilo podrejeni položaj žensk v vseh družbenih vlogah – upam le, da se osebno in tudi kot ženska zavedate, da imate kot evropska poslanka za vse to tudi realne možnosti in delež odgovornosti ter da bo vaša poslanska pisarna zmogla in znala poskrbeti za vse potrebne aktivnosti in 'procedure' vzpostavljanja »enakosti med spoloma kot ene izmed temeljnih pravic in skupne vrednote EU ter nujnega pogoja za uresničitev ciljev EU« v praksi.

Lepo vas pozdravljam in vam želim uspešno delo.
Adrijana Zupanc
Adrijana Zupanc
 

Re: Nasilje nad ženskami – do kdaj še? - Vabilo k razpravi

OdgovorNapisal/-a drustvo-sos@drustvo-sos.si » 10:37, 01. 07. 2010

Simon tukaj je uvod k našim pripombam k drugemu osnutku konvencije Sveta Evrope.
Špela Veselič, Društvo SOS telefon

Pripravili smo pripombe k osnutku Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in delovanju proti nasilju nad ženskami, vključno z nasiljem v družini in jih posredovali Uradu za enake možnosti.
V pripombah poudarjamo, da uporaba koncepta nasilje v družini (domestic violence) v konvenciji, kot je trenutno zastavljena, ne zdrži strokovne presoje. Nasilje v družini je le ena izmed številnih vrst nasilja, ki ga doživljajo ženske. Osnutek konvencije nasilje v družini nelogično preferira, druge vrste nasilja nad ženskami pa postavlja v podrejen položaj, kar je z vidika žrtev nasilja nesprejemljivo. Opozarjamo tudi na dejstvo, da z ločevanjem dveh konceptov (nasilja nad ženskami in nasilja v družini) konvencija vsiljuje nevarno domnevo, da je nasilje v družini ločen koncept, ki ni povezan s strukturnim problemom nasilja moških proti ženskam. Zato tudi Evropski ženski lobi (EWL) močno zagovarja konvencijo, katere namen bo preprečevati in delovati proti vsem vrstam nasilja moških proti ženskam. Konvencija mora priznavati, da je nasilje moških proti ženskam rezultat strukturnih neenakosti med ženskami in moškimi v naših družbah, ki te neenakosti, kot poudarja tudi Organizacija združenih narodov, ohranja.

Podpisane nevladne organizacije smo slovensko predstavnico v Začasnem odboru za preprečevanje in delovanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki pripravlja omenjeno konvencijo, obvestile, da se bomo pridružile EWL pri nepodpori konvenciji v primeru, da ta vseh vrst nasilja nad ženskami ne bo obravnavala kot rezultata strukturnih neenakosti med spoloma v naši družbi.

Prav tako smo opozorile, da je v nekaterih določilih konvencije posebej izpostavljeno nasilje nad otroki, v drugih pa ne ter poudarile, da je potrebno bolje domisliti, ali sploh in zakaj naj bi bila problematika nasilja nad otroki uvedena v to konvencijo, saj po našem mnenju zahteva samostojen istovrsten dokument.

Opozorile smo na pomen uvedbe vseh vrst nasilja nad ženskami v konvencijo, pri tem pa na pomen posebne omembe prevladujočih vrst nasilja, med drugim tudi pornografije, prostitucije, kršenja spolnih in reproduktivnih pravic žensk itn.

Kot izjemno pomembno pa smo izpostavile, da bo ne glede na izjemen pomen, ki ga bo imela kakovostna konvencija Sveta Evrope, še vedno izjemnega pomena za odpravo nasilja nad ženskami na evropski ravni, sprejem evropske direktive, ki mora zagotoviti najvišje standarde za preprečevanje nasilja nad ženskami, za zaščito žensk in pregon povzročiteljev nasilja v Evropski uniji.

Celotne pripombe in drugi osnutek konvencije z vnešenimi popravki Sveta Evrope in z vnešenimi našimi pripombami, najdete v prilogah na tej spletni strani: http://www.drustvo-sos.si/index.php?tem ... age_id=124.
drustvo-sos@drustvo-sos.si
 

Re: Nasilje nad ženskami – do kdaj še? - Vabilo k razpravi

OdgovorNapisal/-a drustvo-sos@drustvo-sos.si » 11:28, 01. 07. 2010

Še eno obvestilce:

Belgijska poslanka v Evropskem parlamentu Marc Tarabella je januarja 2010 pozvala k podpori za vzpostavitev evropskega leta za delovanje proti vsem oblikam nasilja nad ženskami.

Za sprejem deklaracije Evropskega parlamenta za evropsko leto proti nasilju nad ženskami mora pobudo podpisati polovica poslank in poslancev v Evropskem parlamentu. Do 17. Junija 2010 je pobudo podpisalo 236 od 736 poslank in poslancev. Med slovenskimi poslankami in poslanci v Evropskem parlamentu so pobudo podpisali Tanja Fajon, Zoran Thaler, Ivo Vajgl in Milan Zver. Pobude doslej niso podpisali Romana Jordan Cizelj, Jelko Kacin in Lojze Peterle. Pozivamo jih, da to storijo in tako tudi sami pokažejo svoje nestrinjanje z vsakršnim nasiljem nad ženskami.
drustvo-sos@drustvo-sos.si
 

PrejšnjaNaslednja

28 prispevkov • Stran 3 od 51, 2, 3, 4, 5

Vrni se na Nasilje nad ženskami – do kdaj še?

Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost

cron