Nasilje nad ženskami – do kdaj še? - Vabilo k razpravi
28 prispevkov
• Stran 1 od 5 • 1, 2, 3, 4, 5
Nasilje nad ženskami – do kdaj še? - Vabilo k razpravi
Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu mag. Tanja Fajon
http://www.tanja-fajon.eu/
Spoštovane obiskovalke in spoštovani obiskovalci spletnega posveta!
Leto 2010 je leto prostovoljstva, posvečeno je boju proti revščini in socialni izključenosti, tema letošnjega 8. marca, ob katerem začenjamo pričujoči forum, pa izkoreninjanje nasilja nad ženskami.
Boj proti nasilju nad ženskami je boj za temeljne človekove pravice. Povečanje varnosti za vsakogar, ne glede na spol, etnično ali rasno pripadnost, spolno usmerjenost, starost, veroizpoved ali socialni položaj, bi moralo biti najpomembnejši člen v "globalni ustavi". Vendar žal še tudi v 21. stoletju vsaka peta ženska na svetu "pada po stopnicah". Nasilje nad ženskami je problem vsega sveta, razvitega in nerazvitega, vzhoda in zahoda, severa in juga. Še posebej pereče je dejstvo, da se, ker se pojavlja in oblikuje v primarni družini, v vzgojnem vzorcu prenaša na naslednje generacije. Moško nasilje nad ženskami je torej strukturni in razširjeni problem, ki zadeva žrtve in storilce ne glede na starost, izobrazbo, dohodek ali družbeni položaj, povezan pa je z neenako porazdelitvijo moči med ženskami in moškimi v naši družbi.
Nekatera dejstva o neenakosti med spoloma:
Če pogledamo le kratek izvleček iz Poročila Evropske komisije o enakosti med spoloma za leto 2009, je jasno, da uresničevanje teorije v praksi še vedno naleti na težave, in to na vseh področjih neenakosti med spoloma:
* Stopnja zaposlenosti žensk raste, vendar je še vedno nižja od stopnje zaposlenosti moških, čeprav je med univerzitetnimi študenti in diplomiranci več žensk kot moških.
* Ženske zaslužijo v povprečju 17.4 % manj kot moški za vsako opravljeno uro dela.
* Žensk na vodstvenih položajih v gospodarstvu in politiki je še vedno premalo, čeprav se je njihovo število v zadnjih desetih letih povečalo.
* Družinske obveznosti so še vedno neenakomerno porazdeljene med moškega in žensko.
* Tveganje revščine je pri ženskah večje kot pri moških.
* Ženske so glavne žrtve spolnega nasilja in trgovine z ljudmi.
Predlagam, da se v forumu osredotočimo prav na te probleme.
Dodatne informacije o spletnem posvetu:
- Politični in zakonodajni okvir spletnega posveta
- Institucionalni in programski mehanizmi zagotavlja enakosti spolov na evropski ravni
- spletna stran Evropskega parlamenta o aktivnostih v boju proti nasilju nad ženskami pod sloganom Nasilje nad ženskami: mi ga lahko ustavimo!
Izhodiščna vprašanja za spletno posvetovanje:
1. Nasilje nad ženskami ni zgolj fizično, je tudi psihično, spolno in ekonomsko.
Ali in kako to nasilje zaznavate in kako problematično se vam zdi?
2. Špansko predsedstvo se na poti k izkoreninjenju nasilja, pogojenega s spolom, zavzema za ustanovitev evropskega observatorija za skupno diagnostificiranje problema in pa sprejetje evropskega naloga za zaščito žrtev nasilja. Ta bi, če bi postal zakon, ščitil žrtve nasilja tudi preko meja. Pobudo je, skupaj s Španijo, podpisalo 12 držav, Slovenije ni med njimi. (!)
Kakšni pa so vaši konkretni predlogi za učinkovitejše delovanje na evropski ravni?
3. Kakšna je po vašem mnenju vloga moških in žensk pri vzpostavljanju ničelne tolerance nasilja nad ženskami?
4. Kaj lahko kot poslanka v imenu slovenskih državljank in državljanov prenesem poslancem v Evropskem parlamentu?
Časovni okvir spletnega posveta:
Spletno posvetovanje bo potekalo do 30. junija 2010.
Moj odziv na na vaše predloge in njihovo vključevanje v delo Evropskega parlamenta:
Odgovarjati bom poskušala tedensko. Poročilo in izsledke foruma bom posredovala Odboru za pravice žensk in enakost spolov. Možnosti, ki jih še imam kot poslanka pri predstavljanju državljanskih stališč, so naslednji:
* kot enominutni govor
* kot poslansko vprašanje Evropski komisiji (oz. Viviane Reding, komisarki, zadolženi za vprašanja enakosti moških in žensk) za pisni odgovor
* kot poslansko vprašanje Evropski komisiji za ustni odgovor z razpravo (vprašanje je v tem primeru vloženo v imenu odbora, politične skupine ali pa skupine poslank in poslancev).
Več informacij o mojih pristojnostih v odgovoru na vprašanji glede enakosti spolov, ki je objavljeno v sklopu Odgovori poslancev/k v EP na vaša vprašanja.
V upanju na dobro razpravo s čim številčnejšimi obiskovalci foruma vas lepo pozdravljam in vam želim toplo in varno pomlad.
Tanja Fajon
- mag. Tanja Fajon
Re: Nasilje nad ženskami – do kdaj še? - Vabilo k razpravi
Spoštovane obiskovalke in spoštovani obiskovalci spletnega posveta,
vljudno vabljeni, da v tem razpravnem sklopu posredujete vaša mnenja, stališča in predloge za izkoreninjenje nasilja nad ženskami in neenakosti med spoloma na evropski ravni. Vaši prispevki bodo povzeti v poročilu spletnega posveta, na katerega se bo odzvala evropska poslanka mag. Tanja Fajon. Poročilo bo posredovano Odboru za pravice žensk in enakost spolov Evropskega parlamenta.
Vaša sporočila objavite tako, da izberete okno ODGOVORI. Odprl se vam bo obrazec za vnos sporočila, v katere vpišete vaše Uporabniško ime oz. ime in priimek (v primeru, da želite ostati anonimni, vpišite ime Gost ali Gostja), Naslov sporočila, Potrditveno kodo in vsebino sporočila. Sporočilo objavite s klikom na Pošlji.
Prispevke lahko objavljajo registrirani in neregistrirani uporabniki spletnega foruma. Registrirani uporabniki foruma lahko odpirajo nove teme razprave (navodila za odpiranje novih tem so dostopna v rubriki Objavljanje).
Prispevke za objavo na forumu lahko posredujete tudi na e-naslov info@evropske-razprave.si ali s pomočjo izpolnjenega vprašalnika z izhodiščnimi vprašanji spletnega posveta (101 kb), ki ga posredujete na naslov Inštitut za elektronsko participacijo, Povšetova ulica 37, 1000 Ljubljana (Za spletno posvetovanje Nasilje nad ženskami – do kdaj še?).
Prosimo, da pri objavljanju prispevkov in odpiranju novih tem sledite namenu foruma Evropske razprave ter upoštevate Pravila in načela spletnega komuniciranja na forumu.
Dodatne informacije o moderiranju spletnega foruma Evropske razprave so dostopne v rubriki Moderiranje.
Vljudno vabljeni k sodelovanju v razpravi!
Simon Delakorda, moderator
vljudno vabljeni, da v tem razpravnem sklopu posredujete vaša mnenja, stališča in predloge za izkoreninjenje nasilja nad ženskami in neenakosti med spoloma na evropski ravni. Vaši prispevki bodo povzeti v poročilu spletnega posveta, na katerega se bo odzvala evropska poslanka mag. Tanja Fajon. Poročilo bo posredovano Odboru za pravice žensk in enakost spolov Evropskega parlamenta.
Vaša sporočila objavite tako, da izberete okno ODGOVORI. Odprl se vam bo obrazec za vnos sporočila, v katere vpišete vaše Uporabniško ime oz. ime in priimek (v primeru, da želite ostati anonimni, vpišite ime Gost ali Gostja), Naslov sporočila, Potrditveno kodo in vsebino sporočila. Sporočilo objavite s klikom na Pošlji.
Prispevke lahko objavljajo registrirani in neregistrirani uporabniki spletnega foruma. Registrirani uporabniki foruma lahko odpirajo nove teme razprave (navodila za odpiranje novih tem so dostopna v rubriki Objavljanje).
Prispevke za objavo na forumu lahko posredujete tudi na e-naslov info@evropske-razprave.si ali s pomočjo izpolnjenega vprašalnika z izhodiščnimi vprašanji spletnega posveta (101 kb), ki ga posredujete na naslov Inštitut za elektronsko participacijo, Povšetova ulica 37, 1000 Ljubljana (Za spletno posvetovanje Nasilje nad ženskami – do kdaj še?).
Prosimo, da pri objavljanju prispevkov in odpiranju novih tem sledite namenu foruma Evropske razprave ter upoštevate Pravila in načela spletnega komuniciranja na forumu.
Dodatne informacije o moderiranju spletnega foruma Evropske razprave so dostopne v rubriki Moderiranje.
Vljudno vabljeni k sodelovanju v razpravi!
Simon Delakorda, moderator
-
Simon Delakorda - Administrator
- Prispevkov: 131
- Pridružen: 23:19, 20. 06. 2006
- Kraj: Logatec
Re: Nasilje nad ženskami – do kdaj še? - Vabilo k razpravi
Sem slab poznavalec slovenskih razmer.
1. Ali in kako zaznavate: zdi se mi, da je tega zapostavljanja malo v RS. RS se še lovi, ali sprejemati razlike, ali zavirati. Mnogo večja (od M/Ž razlikovanja) ovira se mi zdi slabo sprejemanje tujih državljanov. Npr. g. Kresal po mojem dovolj dobro vodi Policijo, mlada nedobudna...
2. Kakšni so vaši konkretni predlogi za učinkovitejše institucionalno EU. Na EU ravni je treba postaviti najprej nekaj zakonskih pravil, npr. v IT se med volitvami ne sme spreminjati volilnih pravil. V RS je treba PODRETI črne gradnje, tudi če so jih zgradili parlamentarci, ministri...
EU bi predlagal odprt CRM (customer relations mngmnt sys), ki bi zbiral v EN in FR jeziku predloge neposredno od državljanov. Npr. pri nas doma smo prepričani, da je slovensko govoreča birokracija ukrepala, da nekateri dokumenti niso prispeli v EU v prave roke. Recimo odprt problem za nekater izmed nas, ki imamo 2/3 državljanstva in rezidence: davkarija (če države nimajo sporazumov), registracije vozil v IT mora biti unique; predlagam enolično fiskalno rezidenco, vse drugo optional.
3. Kakšna je po vašem mnenju vloga moških in žensk? Menim, da bi morali utrjevati enakost (kot smo to v ex YU) med spoloma, med socialno različnimi... Vsako nasilje mora biti kaznovano, tudi če minister nezakonito prestopi mejo, ga sme tuj policist oglobiti. V zadnjem času v RS silijo v centralizacijo, npr. krajevne skupnosti so društva občin, kjer se vse živo preriva za odločanje, kje se bo zidalo, KS Portorož v 2 letih ni sklicala nobenega sestanka, občinsko glasilo je mnenje oblinske oblasti. Kaj naj počnemo državljani? Podobno kot če bi DELO bilo v neposredni državni lasti in bi Vlada odločala o uredniku.
Po mojem je razlike med M/Ž iskati v dobrem osnovnem šolstvu in vzgoji, kjer pa je večina ravnateljev (...), saj so učitelji protizakonito zaposleni le med 1.9 in 30.6. To (...) ravnatelji (verjame, da so v večini) korisijo enako nad M/Ž.
*****
Na podlagi pravila št. 2 in načela št. 5 komuniciranja na spletnem Državljanskem forumu Evropskega parlamenta je bil del prispevka izločen iz odprte razprave in arhiviran v za to namenjenemu sklopu Arhiv tem in prispevkov.
Simon Delakorda, moderator
*****
4. Kaj lahko kot poslanka v imenu slovenskih državljank in državljanov prenesem Predlagam EU stat o točnem številu žensk, ki so prisiljene delati. V RS je zelo priljubljeno žensko delo. Pri nas doma je soproga po porodu ostala doma in je tako še danes (sine ima 25 let). V bodoče bo brezposelnost višja: ukiniti študentke/-te in njihovo delo in morda ponudi ženskam nek izračun: koliko več me stane vožnja na delo, oblačila, da dobim obljubo za penzijo?
Zaenkrat bodi dovolj!
LP in uspešno EU-janje
1. Ali in kako zaznavate: zdi se mi, da je tega zapostavljanja malo v RS. RS se še lovi, ali sprejemati razlike, ali zavirati. Mnogo večja (od M/Ž razlikovanja) ovira se mi zdi slabo sprejemanje tujih državljanov. Npr. g. Kresal po mojem dovolj dobro vodi Policijo, mlada nedobudna...
2. Kakšni so vaši konkretni predlogi za učinkovitejše institucionalno EU. Na EU ravni je treba postaviti najprej nekaj zakonskih pravil, npr. v IT se med volitvami ne sme spreminjati volilnih pravil. V RS je treba PODRETI črne gradnje, tudi če so jih zgradili parlamentarci, ministri...
EU bi predlagal odprt CRM (customer relations mngmnt sys), ki bi zbiral v EN in FR jeziku predloge neposredno od državljanov. Npr. pri nas doma smo prepričani, da je slovensko govoreča birokracija ukrepala, da nekateri dokumenti niso prispeli v EU v prave roke. Recimo odprt problem za nekater izmed nas, ki imamo 2/3 državljanstva in rezidence: davkarija (če države nimajo sporazumov), registracije vozil v IT mora biti unique; predlagam enolično fiskalno rezidenco, vse drugo optional.
3. Kakšna je po vašem mnenju vloga moških in žensk? Menim, da bi morali utrjevati enakost (kot smo to v ex YU) med spoloma, med socialno različnimi... Vsako nasilje mora biti kaznovano, tudi če minister nezakonito prestopi mejo, ga sme tuj policist oglobiti. V zadnjem času v RS silijo v centralizacijo, npr. krajevne skupnosti so društva občin, kjer se vse živo preriva za odločanje, kje se bo zidalo, KS Portorož v 2 letih ni sklicala nobenega sestanka, občinsko glasilo je mnenje oblinske oblasti. Kaj naj počnemo državljani? Podobno kot če bi DELO bilo v neposredni državni lasti in bi Vlada odločala o uredniku.
Po mojem je razlike med M/Ž iskati v dobrem osnovnem šolstvu in vzgoji, kjer pa je večina ravnateljev (...), saj so učitelji protizakonito zaposleni le med 1.9 in 30.6. To (...) ravnatelji (verjame, da so v večini) korisijo enako nad M/Ž.
*****
Na podlagi pravila št. 2 in načela št. 5 komuniciranja na spletnem Državljanskem forumu Evropskega parlamenta je bil del prispevka izločen iz odprte razprave in arhiviran v za to namenjenemu sklopu Arhiv tem in prispevkov.
Simon Delakorda, moderator
*****
4. Kaj lahko kot poslanka v imenu slovenskih državljank in državljanov prenesem Predlagam EU stat o točnem številu žensk, ki so prisiljene delati. V RS je zelo priljubljeno žensko delo. Pri nas doma je soproga po porodu ostala doma in je tako še danes (sine ima 25 let). V bodoče bo brezposelnost višja: ukiniti študentke/-te in njihovo delo in morda ponudi ženskam nek izračun: koliko več me stane vožnja na delo, oblačila, da dobim obljubo za penzijo?
Zaenkrat bodi dovolj!
LP in uspešno EU-janje
- Gost
Re: Nasilje nad ženskami – do kdaj še? - Vabilo k razpravi
Nisem zagovornik nasilja. Nasilna sta oba spola v enaki meri. Nekaterim bo pri preprečevanju nasilja pomagalo že bolj argumentirano komuniciranje. Neargumentirano verbalno izzivanje je pač pogosto razlog za fizično komuniciranje.
Bi pa izpostavil nezaščitenost moških!
Primer: žena zdravljena narkomanka, brezposelna. Mož hranilec družine. Ona, medtem ko on dela, hodi na socialno, češ da jo tepe. Dvakrat ga še prijavi na policijo zaradi naslija, medtem ko je v resnici edina nasilna sama, kar je izkazala v javnosti pred pričami in to več kot enkrat. Človek bo šel najverjetneje v zapor. Sodišče ima za take primere sodno prakso in mož le v redkih primerih in zelo težko doseže oprostilno sodbo. Nora baba pa ga še pred obravnavo izkaže strategijo in ozadje njenega početja in ga pred glavno obravnavo kliče v dislociran house-arest, da naj nanjo prepiše nepremičnine, ki jih je imel v lasti že predno jo je sploh poznal.
Res, ženske so fizično šibkejše in v teh osebnih vojnah pogosteje bolj izpostavljene, a v večini EU popolnoma emancipirane in, kot kaže primer, pogosto celo prezaščitene! Domala vedno lahko nasilneža zapusti, ima pa še priviligirano sodno varstvo.
Uporaba več zdrave pameti bi bila za to temo dobrodošla!
Bi pa izpostavil nezaščitenost moških!
Primer: žena zdravljena narkomanka, brezposelna. Mož hranilec družine. Ona, medtem ko on dela, hodi na socialno, češ da jo tepe. Dvakrat ga še prijavi na policijo zaradi naslija, medtem ko je v resnici edina nasilna sama, kar je izkazala v javnosti pred pričami in to več kot enkrat. Človek bo šel najverjetneje v zapor. Sodišče ima za take primere sodno prakso in mož le v redkih primerih in zelo težko doseže oprostilno sodbo. Nora baba pa ga še pred obravnavo izkaže strategijo in ozadje njenega početja in ga pred glavno obravnavo kliče v dislociran house-arest, da naj nanjo prepiše nepremičnine, ki jih je imel v lasti že predno jo je sploh poznal.
Res, ženske so fizično šibkejše in v teh osebnih vojnah pogosteje bolj izpostavljene, a v večini EU popolnoma emancipirane in, kot kaže primer, pogosto celo prezaščitene! Domala vedno lahko nasilneža zapusti, ima pa še priviligirano sodno varstvo.
Uporaba več zdrave pameti bi bila za to temo dobrodošla!
- Gost
Re: Nasilje nad ženskami – do kdaj še? - Vabilo k razpravi
Kako značilno, da se v primerih razpravljanja o nasilju nad ženskami takoj odpre razprava z seveda enim konkretnim primerom "nasilja nad moškimi"...
Zanima me, koliko moških je bilo sprejeto na urgenco, ker so padli po stopnicah, ali so se zaleteli v vrata? Koliko moških je bilo pretepenih s strani žensk, posiljenih s strani svojih življenjskih sopotnic, ali pa morda od kolegic, prijateljic, sorodnic...
Ženske tudi tu, težje spregovorimo? Ali pa na koncu, ko daš vso kalvarijo policije, postopkov, sodišč, pričanj z leti skozi, potrebujemo samo malo miru... In kljub vsej podpori, ki je v Sloveniji zadnja leta ni več tako malo, nisi varna...
Zanima me, koliko moških je bilo sprejeto na urgenco, ker so padli po stopnicah, ali so se zaleteli v vrata? Koliko moških je bilo pretepenih s strani žensk, posiljenih s strani svojih življenjskih sopotnic, ali pa morda od kolegic, prijateljic, sorodnic...
Ženske tudi tu, težje spregovorimo? Ali pa na koncu, ko daš vso kalvarijo policije, postopkov, sodišč, pričanj z leti skozi, potrebujemo samo malo miru... In kljub vsej podpori, ki je v Sloveniji zadnja leta ni več tako malo, nisi varna...
- gostja
Re: Nasilje nad ženskami – do kdaj še? - Vabilo k razpravi
Spoštovani sodelujoči v spletnem posvetu,
najlepše se vam zahvaljujem za vaše uvodne prispevke. Lepo vas prosim, da se zaradi preglednosti in usmerjenosti razprave na konkretne vsebine držite naslednjih izhodiščnih vprašanj posveta, ki jih je pripravila poslanka v Evropskem parlamentu Tanja Fajon:
1. Nasilje nad ženskami ni zgolj fizično, je tudi psihično, spolno in ekonomsko.
Ali in kako to nasilje zaznavate in kako problematično se vam zdi?
2. Špansko predsedstvo se na poti k izkoreninjenju nasilja, pogojenega s spolom, zavzema za ustanovitev evropskega observatorija za skupno diagnostificiranje problema in pa sprejetje evropskega naloga za zaščito žrtev nasilja. Ta bi, če bi postal zakon, ščitil žrtve nasilja tudi preko meja. Pobudo je, skupaj s Španijo, podpisalo 12 držav, Slovenije ni med njimi. (!)
Kakšni pa so vaši konkretni predlogi za učinkovitejše delovanje na evropski ravni?
3. Kakšna je po vašem mnenju vloga moških in žensk pri vzpostavljanju ničelne tolerance nasilja nad ženskami?
4. Kaj lahko kot poslanka v imenu slovenskih državljank in državljanov prenesem poslancem v Evropskem parlamentu?
Vnaprej se vam zahvaljujem za upoštevanje navodil in vas vljudno vabim k objavljanju vaših prispevkov še naprej.
Lep pozdrav,
Simon Delakorda, moderator
najlepše se vam zahvaljujem za vaše uvodne prispevke. Lepo vas prosim, da se zaradi preglednosti in usmerjenosti razprave na konkretne vsebine držite naslednjih izhodiščnih vprašanj posveta, ki jih je pripravila poslanka v Evropskem parlamentu Tanja Fajon:
1. Nasilje nad ženskami ni zgolj fizično, je tudi psihično, spolno in ekonomsko.
Ali in kako to nasilje zaznavate in kako problematično se vam zdi?
2. Špansko predsedstvo se na poti k izkoreninjenju nasilja, pogojenega s spolom, zavzema za ustanovitev evropskega observatorija za skupno diagnostificiranje problema in pa sprejetje evropskega naloga za zaščito žrtev nasilja. Ta bi, če bi postal zakon, ščitil žrtve nasilja tudi preko meja. Pobudo je, skupaj s Španijo, podpisalo 12 držav, Slovenije ni med njimi. (!)
Kakšni pa so vaši konkretni predlogi za učinkovitejše delovanje na evropski ravni?
3. Kakšna je po vašem mnenju vloga moških in žensk pri vzpostavljanju ničelne tolerance nasilja nad ženskami?
4. Kaj lahko kot poslanka v imenu slovenskih državljank in državljanov prenesem poslancem v Evropskem parlamentu?
Vnaprej se vam zahvaljujem za upoštevanje navodil in vas vljudno vabim k objavljanju vaših prispevkov še naprej.
Lep pozdrav,
Simon Delakorda, moderator
-
Simon Delakorda - Administrator
- Prispevkov: 131
- Pridružen: 23:19, 20. 06. 2006
- Kraj: Logatec
28 prispevkov
• Stran 1 od 5 • 1, 2, 3, 4, 5
Vrni se na Nasilje nad ženskami – do kdaj še?
Kdo je prisoten
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov
Poganja phpBB, izvedba Inštitut za elektronsko participacijo