M E M O R A N D U M
VLADA NAJ SPREMENI SMER ENERGETSKE POLITIKE!

Celotno besedilo memoranduma (pdf, 215 kb)

Današnji način človekovega bivanja na Zemlji je na razpotju: kako bomo preživeli in živeli v prihodnosti, je odvisno tudi ali predvsem od načina pridobivanja energije. Slovenija ne more biti izjema! Glavna kriterija za presojo sedanjih in bodočih investicij v energetiko morata postati okoljska sprejemljivost (drastično zmanjšanje izpustov) in dolgoročna (ne le kratkoročna) ekonomska upravičenost. To še toliko bolj velja za investicije, ki jih posredno ali neposredno financirajo državljani. Zato vlado in vse pristojne pozivamo, da sprejmejo sledeče odločitve in usmeritve:

I. USMERITEV DRŽAVNE ENERGETSKE POLITIKE

Aksiom nove energetske politike mora biti: investicije mora država usmerjati v brezogljične ali nizkoogljične energente, ki bodo okoljsko in ekonomsko dolgoročno vzdržni!

Zdaj je največja dolgoročna energetska investicija pri nas TEŠ6. Vendar ali je res dolgoročna ? Realističen okoljski in ekonomski scenarij, ki upošteva razvoj klasičnih in obnovljivih virov v zadnjem desetletju - od leta 2000 dalje kaže, da TEŠ6 gradimo za bistveno krajše obdobje obratovanja, največ za dobo 10 in ne za dobo 40 let kot se razglaša! S projektom TEŠ6 tako financiramo ne le socialno zgrešeno in okoljsko nesprejemljvo, temveč tudi ekonomsko napačno investicijo. Zato je nujno že zdaj narediti novo kalkulacijo in prikazati resnično donosnost TEŠ6 z upoštevanjem realnih stroškov amortizacije ob skrajšanem roku obratovanja. Ob upoštevanju tega pa se investicija v TEŠ6 ne bo izplačala. Leta 2025, ko TEŠ6 ne bo več konkurenčen in ga bo treba ustaviti, bomo za njim podedovali neplačana posojila in degradirano okolje. Zato poudarjamo, da vlada za neuspešno investicijo ne sme izpostaviti javne blagajne, niti posredno z garancijami, niti preko Holdinga slovenskih elektrarn (HSE), ki že danes ne dosega primerljive donosnosti na vložena sredstva; investicija v TEŠ6 bo po desetih letih obratovanja (po nekaterih ocenah pa že prej) nasedla investicija. Največja škoda pa bo razvojni zaostanek Slovenije v uporabi in razvoju obnovljivih virov in novih energetskih tehnologij ter nadaljna degradacija okolja.

Glede na to je nujno poiskati rešitev, ki naj zagotovi energetski substitut TEŠ6 in bo izvedljiva v petih letih. Predlagamo plinsko parno elektrarno priključeno na plinovod zemeljskega plina ter dodatno enoto za izrabo lesnih ostankov, z možnostjo izrabljanja uplinjenega premoga" (pogojno imenovano TEŠ7). Vse to pa seveda ob hkratnih ukrepih za učinkovito rabo energije (URE) in vlaganji v obnovljive vire energije (OVE). V petih letih – od 2010 do 2015 bi si tako, brez TEŠ6, pripravili dobro izhodišče za neboleč prehod v novo, mnogo čistejšo, manj potratno in tehnološko naprednejšo energetsko oskrbo do leta 2025. Za doseganje teh ciljev sta realni dve opciji:

- ZELENA OPCIJA z vlaganji predvsem v NOVO ENERGETIKO in akumulacijo energije. Tehnologije s tega področja se intenzivno razvijajo, okrog leta 2015 pa bodo tudi ekonomsko dosegljive za bolj množično uporabo brez subvencij. Možne pa bodo tudi postavitve zmogljivejših energetskih objektov, ne le za samooskrbo hiš in stanovanj. Imamo še velik neizkoriščen potencial vodne energije. Slovenija je na Sončni strani Alp, energija sonca ima velik potencial, predvsem na Krasu, Prekmurju in drugod na številnih ugodnih lokacijah. Velik, vendar še neraziskan potencial ima geotermalna energija. Za izrabo vetrne energije nimamo velikih kompleksov, zelo dober potencial pa imamo na nekaterih mikro lokacijah. Te lokacije so znane. Nujno pa bo tudi vlaganje v akumulacijo energije, kjer smo prav na začetku.

- IZGRADNJA NEK2 z vzporednim razvojem NOVE ENERGETIKE to je OVE in URE ter aktivnih (pametnih) omrežij je druga opcija, ki pa jo bo potrebno preveriti okoli leta 2015, glede na lokalno ustreznost, varnost in nove možnosti ravnanja (reciklaža) z visoko radioaktivnimi odpadki. NEK2 in nova energetika sta komplementarni, se dopolnjujeta.

Glede na naštete potenciale in možnosti za drugačno rešitev, pozivamo vlado, da investicijo v TEŠ6 ustavi in zahteva od okoljske, energetske in ekonomske stroke izdelavo novega alternativnega programa pridobivanja elektrike - brez TEŠ6!

II. UKREPI ZA DRUGAČNO ENERGETSKO POLITIKO

Za uresničitev cilja, to je pridobivanja energije iz OVE, bi bilo potrebno sprejeti dodatne konkretne ukrepe. Nekatere od njih navajamo tukaj:

- USTANOVITEV t. i. ZELENE INVESTICIJSKE BANKE, preko katere se bo financirala nova
energetika in bo osnova za nov gospodarski zagon in povečanje konkurenčnosti. Banka naj temelji na projektnem financiranju in socialnem podjetništvu, ki je v novi energetiki najlažje izvedljivo

- RACIONALIZACIJA PORABE največjih industrijskih porabnikov (Talum in S I J);

- FORMIRANJE LOKALNIH ENERGETSKIH CON (območij) za postavitve energetskih objektov
v občinskih prostorskih načrtih (OPN): male sončne elektrarne, vodne elektrarne, vetrnice in loka-
lna kurišča za izrabo lesnih ostankov in biomase; sprostitev nepotrebnih administrativnih ovir;

- FINANČNE SPODBUDE za večjo vgradnjo in uporabo LESA v gradbeništvu, industriji in obrti;

- ZELENO DAVČNO REFORMO: večje obdavčenje porabe energije in obremenjevanja okolja;

- PODPORA oziroma vključitev VLADE v NOVE (tudi mednarodne) raziskovalne projekte (geotermalna energija, akumulacija energije itd.);

- VKLJUČITEV države v evropske mehanizme kolektivne energetske varnosti in stabilne oskrbe
ter vključitev Slovenije v razvoj evropskega energetskega trga;

- PREPREČITI SOCIALIZIRANJE napak za odločitve na osnovi PARTIKULARNIH INTERESOV. Ustvariti je treba pregledne mehanizme odločanja državnih organov o velikih investicijah in opredeliti nosilce tehnoloških, okoljskih in ekonomskih tveganj.

POZIVAMO VLADO IN DRŽAVNI ZBOR, DA SPREMENITA SMER ENERGETSKE POLITIKE! Odgovornost je na njiju! To naj storita zaradi napredka Šaleške doline, države kot celote in bodočih generacij. Posojila in državni denar naj usmerita v NOVE TEHNOLOGIJE, ki nudijo številna delovna mesta in nove poklice! Obenem bi bila takšna usmeritev podpora decentraliziranemu razvoju Slovenije. Osnove za nove tehnologije že obstajajo tudi v domačih podjetjih. Samo prepoznati jih je treba. Ta priložnost je v Sloveniji zdaj - in je dolgo časa ne bo več.

Ne bi bilo smotrno, da bi se o TEŠ6 opredeljevali na referendumu, ne moremo pa take možnosti izključiti. Socializacija negativnih ekonomskih, okoljskih in razvojnih negativnih posledic TEŠ6 ni več sprejemljiva! Razumna politika bo naredila vse, da skupaj s stroko poišče alternativo, brez izgradnje TEŠ6! Znanje in energija ljudi za to obstajata, le usmeriti ju je treba v to.

Ljubljana 11.06.2010

dr. Spomenka Hribar
Vili Kovačič
Anton Komat
dr. Mihael G. Tomšič

Spoštovani g. Tomšič in ostali podpisniki memoranduma.
Izražam vso podporo pri ozaveščanju in trudu oblikovanja objektivne slovenske energetske politike. Upam, da boste imeli dovolj volje, da vztrajate do konca. Sam se tudi iz energetike in vse preveč opažam, da ni objektivnega in realnega pogleda na energetiko.
Lep pozdrav.

Nadaljne rudarjenje za proizvodnjo elektrike še 40 let je neracionalna, nerazvojna in samo navidezno socialna rešitev. V premogovnem delu rudnika je 1318 zaposlenih (v jami cca 600). Približno 500 delavcev Rudnika bo po besedah direktoraja dr. Medveda v naslednjih petih letih upokojenih - brez nadomeščanja. Torej gre za cca 820 prezaposlitev.

Ob ustreznem ohranjanju rudnika v kondiciji za ponovni zagon, oziroma zmernem izkoriščanju v vmesnem času, lahko rudniške zaloge počakajo na čas ko bo neškodljiva tehnologija na osnovi plinifikacije premoga (IGCC) dovolj razvita in cenovno dostopna ter kot taka zanimiva tudi za zasebni kapital. Sedanji projekt TEŠ6 pa še zdaleč ni takšen. Če predpostavimo, da bi za ohranjanje rudnika v pripravljenosti za nov zagon potrebovali cca 150 delavcev, ostane za prezaposlitve le še cca 670 delavcev. Dimenzija problema je torej 5 x manjša od številk, ki jih navajajo.

Zanimiv človeško-političen pogled na zadevo je v Nedeljskem Dnevniku datiranem z 11.7.2010 izpod peresa Aleksandra Lucuja.
Beri Izvleček ali Faksimile - 1.0 Mb

Tudi sam pravim, da moramo počakati, da bo tehnologija uplinjanja razvita do uporabne mere in potem zgraditi kombinirani plinsko-parni objekt. Na ta način je izkoristek primarne energije za proizvodnjo električne energije večji. Če bomo pa sedaj kurili premog, ne bomo imeli v prihodnosti kaj uporabljati. Vmesni čas moramo pa prebroditi z drugimi rešitvami (energetska učinkovitost in v drugi fazi NEK). Zato resnično pozivam ljudi iz stroke, da se organiziramo in podamo drugačne poglede. Sam se z veseljem pridružim takemu gibanju.
Če kdo pozna politično neodvisno gibanje, ki je strokovno, se priporočam za kontakt.

Lep pozdrav

Menim, da omenjeni memorandum izpostavlja vse ključne probleme projekta TEŠ6 oz. pomanjkljivosti sedanje slovenske energetske politike. Slednja se na deklarativni ravni zavzema za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, dejansko pa podpira velike energetske objekte na fosilna goriva. Zato je memorandum dobrodošel in ga podpiram.

Slej ko prej bodo morale vse razvite države začeti dejansko zmanjševati emisije toplogrednih plinov (TGP) Kaj to pomeni za TEŠ6 dolgoročno? Ali ga bo potrebno povsem zapreti, bistveno zmanjšati njegovo obratovanje ali pa ogromno investirati v CCS tehnologije, ki še niti preizkušene niso. Zakaj torej ta projekt? Kdo bo zares imel koristi od njega?

Z odstopom g. Lahovnika s položaja gospodarskega ministra so se morda povečale možnosti za spremembo smeri energetske politike. Pogodba za TEŠ6 je sicer že podpisana, vendar je pogodbe možno tudi spremeniti. Pri tem bi nastali tudi določeni stroški. Kakšni stroški (ekonomski, ekološki, socialni, razvojni) pa se obetajo, če bo Slovenija izvedla ta projekt?