Pozdravljeni,

ob 19.00 uri so bili prek množičnih medijev objavljeni prvi rezultati vzporednih volitev, po katerih je porazdelitev sedežev v naslednjem mandatu Evropskega parlamenta naslednja:

Slovenska demokratska stranka (SDS) 2
Socialni demokrati (SD) 2
Nova slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi) 1
Liberalna demokracija Slovenije (LDS) 1
ZARES - nova politika 1

Neuradni rezultati (DVK, 8. junija ob 16.40 uri):

1. Slovenska demokratska stranka (SDS) 26,89 % (122.251 glasov)
2. Socialni demokrati (SD) 18,48% (84.013 glasov)
3. Nova slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi) 16,34% (74.306 glasov)
4. Liberalna demokracija Slovenije (LDS) 11,52% (52.364 glasov)
5. ZARES - nova politika (9,81%) (44.627 glasov)
6. Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) 7,19% (32.686 glasov)
7. Slovenska ljudska stranka (SLS) 3,60% (16.361 glasov)
8. Slovenska nacionalna stranka (SNS) 2,88% (13.088 glasov)
9. Stranka mladih Slovenije (SMS) 1,90% (8.637 glasov)
10. Združeni zeleni 0,65% (2.936 glasov)
11. Neodvisna lista za pravice bolnikov 0,44% (1.980 glasov)
12. Krščanski socialisti Slovenije 0,32% (1.465 glasov).

Po podatkih Državne volilne komisije je na voliščih glasovalo 27,83% volilnih upravičencev. Vir: Državna volilna komisija Vlade Republike Slovenije.

Število oddanih glasovnic: 473.018
Število neveljavnih glasovnic: 18.304
Število veljavnih glasovnic: 454.714

Vljudno vabljeni, da v razpravi objavite vaše odzive, mnenja in komentarje na rezultate glasovanja in volilni udeležbo na volitvah za Evropski parlament 2009.

Prosimo, da pri objavljanju sporočil sledite namenu Državljanskega foruma Evropske volitve 2009 ter upoštevate Pravila in načela spletnega komuniciranja na forumu.

Sporočila lahko posredujete brez registracije na forum. Navodila za objavljanje novih tem in prispevkov so dostopna v rubriki Objavljanje.

Simon Delakorda, moderator

4 - 7. 6. 2009 je mimo. Udeležba na volitvah v evropski parlament je spet podrla rekord iz pred petih let, socialisti izgubljajo na račun neuspešnosti nemških in francoskih tovarišev in tovarišic, nizozemski in romunski skrajni desničarji pa odpirajo šampanjce. To je bilanca podaljšanega vikenda, ki nas vse postavlja pred mnoga vprašanja, predvsem pa pred pomembne odločitve, kako odgovoriti na nastalo situacijo, kjer se zdi, da ostaja EU ujeta v primež neoliberalne logike, podprte z nacionalizmi in s poglobljenim demokratičnim deficitom.

Če pustimo na strani politične trende, ki jih nakazujejo delni neuradni izidi (konec koncev je tortni graf sestavil edini pravi nosilec suverene oblasti - evropski demos) nam ostane, zdaj že skoraj tradicionalno, vprašanje, kdo je kriv za demokratični deficit EU in kaj storiti, da bi ga presegli. Predvolilna kampanja, ki je ravnokar minila, zelo nazorno kaže, da je EU demokratičnega deficita pravzaprav naravno stanje, ki so ga vsem prebivalcem tega idiličnega kontinenta vsilile politične elite. Slednje namreč volilkam in volilcem niso dale nobene resne možnosti za izbiro in tako spodnesle enega izmed temeljev svobodnih demokratičnih volitev, ki je nekoč (tako pravijo) stal v podobi resnične možnosti izbire med različnimi političnimi opcijami.

Kampanja 2009 je znova dokazala, da kandidatke in kandidati za poslance v EP niso premogli resnega vsebinskega diskurza, ki bi državljankam in državljanom predstavil različne alternative razvoja EU. Kampanja se je namreč ponovno vrtela okoli nepomembnih tematik, ki so že tradicionalno dimne zavese, da se evropski (ali pa nacionalni) demos ne bi uspel aktivirati in začeti spraševati po vsebini programov, ki si niso tako zelo podobni, da bi kandidatke in kandidati ne zmogli poiskati stališč in idej, v katerih se njihova politična opcija razlikuje od drugih v političnem prostoru.

Za to obdobje predvolilne farse je tako značilno, da ljudje niso dobili možnopsti, da bi odločali o tem, kakšna naj bo podoba skupne kmetijske politike, v kakšno smer naj zapluje evropski socialni model ali kakšno migracijsko politiko želimo. Ne, volilkam in volilcem ni nihče veselo razlagal, zakaj bo razmerje med postavkami evropskega proračuna, v primeru zmage njegove politične skupine, drugačno. Volilke in volilci so bili postavljeni pred zdi, kjer so imeli eno samo možnost; da se odločajo na podlagi tega, kateri dosedanji poslanec/poslanka se je uspel bolj prehvaliti s svojimi preteklimi dosežki (ne s tem kaj bo tema v prihodnjem mandatu).

Ljudje niso neumni. Razumeli so, da so bili pretekli mandati improvizacija in da tudi prihodnjim ne kaže nič bolje. Rezultat? Tudi na volitvah smo imeli državljansko iprovizacijo. Velika večina je improvizirala tako zavzeto, da so na poti do volišč spremenili scenarij zgodbe in zavili kam drugam, bodisi pred televizor na ogled nezanimivega finala teniškega turnirja, ali pa na slalom med lužami, ki so se veselo pojavljale celo nedeljo. Pa kandidatke in kandidati? Ti so počakali do večera, nato pa so si veselo ploskali in ugotavljali, da so pravzaprav vsi zmagovalci ter, kot po navadi, da bi bil svet lepši, če bi bili mediji bolj kooperativni.

In kje je tu demokratični deficit? Ni ga! Za demokratični deficit najprej potrebujemo demokratične volitve, ki ustrezajo osnovni definiciji svobodnih demokratičnih volitev. To, kar pa se je zgodilo na ta idilični podaljšani vikend, pa niti malo ne spominja na kakšne kvalitetne volitve. Vse skupaj je bila bolj neslana šala. Tako, malo za zabavo in skoraj nič zares (nestrankarsko seveda).

Udeležba na volitvah je bila premajhna, kar je škoda zato, ker bodo naslednje volitve zopet čez pet let. Na splošno pa sem z rezultati volitev pri nas in v EU zadovoljen.

Politika je izgubila zaupanje ljudi. Politiki ne delujejo v nacionalnem interesu, temveč pretežno v osebnem interesu.