Spoštovani udelešenci spletne razprave o modelu »flexicurity«

Tudi tokrat sem prijetno presenečen, da se je toliko študentk in študentov vključilo v razpravo o flexicurity, o pojmu in pojavu, ki ga v Sloveniji slabo poznamo. Hvaležen sem vsem, ki ste povedali svoje mnenje. Imeti lastno mnenje, ga javno izraziti in zagovarjati, je prava redkost v slovenski javnosti. Hvala tudi tistim, ki ste bili v svoji razpravi nekoliko nevljudni, ampak povedali ste svoje, in tako je prav. Kam pa pridemo,če bi vsi o vsem soglašali.

Po mojem mnenju je razprava pokazala, da sicer nekaj vemo o flexicurity, vendar pa ne dovolj. Morda bi morali v uvodu predstaviti primer Danske in se vprašati, ali bi bil tak model primeren za nas. To je bila moja napaka, ker sem pa? domneval, da se na univerzi razpravlja tudi o aktualnih temah in ne le o predpisani študijski tematiki in da slovenska javnost ta model vsaj deloma pozna. In tako ste se, drage kolegice in kolegi, opredeljevali bolj po občutku, kot pa na osnovi temeljite analize pojava. Nekateri razpravljalci so v želji zaščititi delavca prezrli cilj tega modela, to pa je zmanjšanje brezposelnosti in povečanje učinkovitosti nacionalnih gospodarstev. Nekateri študenti so pretiravali s solidarnostjo. Ali je prav, da delo zadrži slab delavec, za nove, mlade moči pa ni prostora, ker so »stari« delavci zaščiteni kot kočevski medvedje. To je nekaj podobnega, kot se dogaja na nekaterih fakultetah, ko profesorji znižujejo kriterije. In rezultat: fakulteta goji povprečnost, najboljši mladi ljudje pa študirajo v tujini. Že sami ne bomo doumeli, da mora sistem odpirati prostor najboljšim, jim omogočati razvoj in dober zaslužek, bodo šli drugam. To seveda ne pomeni, da ni posluha za manj sposobne- tu pač uveljavimo načelo solidarnosti. Ne moremo pa pričakovati, da se bo Slovenija razvijala, ne da bi razvila tekmovalnost na vseh področjih. Najboljši bodo zmagovali in za seboj potegnili druge. Kdor ne bo sodeloval, se bo sam postavil na rob dogajanja in zanj bo poskrbela država. Množica ni nikdar vodila razvoja, vedno so to bili izjemni posamezniki.

In kakšno povezavo imajo te besede z našo razpravo. Slovenija bo uspešna,če bo imela veliko uspešnih podjetnikov. Tistim, ki se lotijo tega teškega in odgovornega posla je treba omogočiti čim boljše pogoje za ustanovitev podjetja in njegovo delovanje. Če bo uspešen, bo potreboval nove delavce in če bo šel razvoj v tej smeri, bo ta podjetnik ustvaril še več novih delovnih mest. Dokler bo imel naročila, bo dovolj dela za zaposlene. Treba pa je razumeti, da se z zamnjšanjem naročil, zmajšajo potrebe po delavcih. In podjetnik, ki je veliko tvegal in nekaj ustvaril, mora imeti to svobodo, da tisto, kar je sam ustvaril zmanjša po svoji presoji. Saj vendar niso državni uradniki ali kdo drug ustvarili teh delovnih mest. Torej, na eni strani podjetniška svoboda in na drugi vloga države, ki mora brezposelnim pomagati, da čim lažje preživijo čas brezposelnosti in čimprej dobijo novo delo. Marsikdo od razpravljavcev je omenjal študentsko delo. To je unikum v Evropi, kot je tudi stopnja študentskega podjetništva v Sloveniji med najnižjimi v Evropi. Zakaj se študenti ne odločajo za neko samostojno dejavnost ob študiju? Zakaj vidijo predvsem študentsko delo, kot obliko zaslužka? Je to primerljivo z vašimi kolegi v drugih evropskih državah? Ni. Za ustanovitev s.p. ali d.o.o. ni potrebno veliko denarja in v formalnem pogledu je ustanovitev enostavna. Potreben je le pogum in dobra ideja in seveda tveganje. Stari slovenski pregovor pravi: »Cagav fant ne bo nikol' pri punci spal« in nesamozavestni posamezniki bodo vedno našli obilo razlogov kot opravičilo za svoj nezavidljiv položaj.

Vi, dragi razpravljavci, ste povedali, kar ste se namenili in jaz tudi. Vabim vas, da se ob priliki spet oglasite in me morda tudi obiščete v Evropskem parlamentu. Za resno razpravo bom vedno našel čas. Še enkrat hvala vsem skupaj, posebej še organizatorjem in moderatorjem, ki so omogočili zelo zanimivo in za vse nas poučno izmenjavo mnenj.

V Bruslju 7.novembra 2007
dr. Mihael Brejc