Lepo vabljeni k sodelovanju in spremljanju regionalne debate z naslovom Slovenska energetska mešanica v Evropi 2020, ki bo potekala v petek, v petek, 19. oktobra 2012, ob 10. uri v Kulturnem domu v Krškem.

Razprava bo namenjena tako oceni vpliva energetskih objektov na življenje lokalnih prebivalcev in njihovega soodločanja pri vprašanjih energetike, kakor tudi izpolnjevanju zavez v evropskem okviru, kot so zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020.

V debati bodo sodelovali evropska poslanka dr. Romana Jordan (ELS/SDS), izr. prof. dr. Jurij Avsec, Fakulteta za energetiko, Martin Novšak, direktor družbe GEN energija, d.o.o., mag. Miran Stanko, župan občine Krško in Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko za Greenpeace v Sloveniji.

Dogodek bo neposredno prenašan prek http://evropske-razprave.si/spletni-video-prenos/energetika-prihodnost-krsko-19-10-12.html, kjer bo dostopna tudi moderirana spletna klepetalnica za postavljanje vprašanj, mnenj in komentarjev.

Vaša vprašanja zbiramo že pred dogodkom na info@evropske-razprave.si ter v tej razpravni temi (za objavljanje ni potrebna registracija).

Vljudno vabljeni!

Simon Delakorda, moderator

Na ravni Evropske unije je moč zaznati jasne ambicije, da se v prihodnji energetski mešanici za Evropo delež plina poveča. To je zapisano tudi v strateškem dokumentu, Energetski načrt za 2050, v katerem Evropska komisija predstavlja možne scenarije za dekarbonizacijo do leta 2050. Države članice Evropske unije so se s podnebno-energetskimi cilji zavezale, da bodo do leta 2020 uporabljale 20% več energije iz obnovljivih virov, izboljšale energetsko učinkovitost za 20% in za 20% znižale izpuste toplogrednih plinov. V tem kontekstu tudi sama menim, da je plin tisti energent, ki bo v prihodnosti v veliki meri nadomestil premog. Poleg dejstva, da je plin "čistejši" od premoga, pa je za namene doseganja dekarbonizacije primernejša tudi z njim povezana tehnologija. Ta je namreč zelo primerna za uporabo plina kot vira za rezervno napajanje v povezavi z uporabo obnovljivih virov energije.

Širša uporaba plina v prihodnosti pa ni edina točka energetskih načrtov na evropski ravni. Ti namreč poudarjajo tudi pomen razpršenosti virov napajanja. Pomembno je, da se ne navežemo popolnoma na le en vir. Evropska unija in tudi Slovenija sta že sedaj v zelo veliki meri odvisni od uvoza energije, tudi plina iz sosednjih držav. Na primer, Evropska unija več kor 50% plina uvaža iz Rusije. Zato bo potrebno v prihodnosti poleg obnovljivih virov energije ter razvoja tehnologij za rezervno napajanje, našo pozornost nameniti tudi diverzifikaciji energetskih virov in tudi poti, po katerih so ti viri speljani do naših domov. S tega stališča jedrska energija ostaja del evropske energetske mešanice tudi v prihodnje.

Dr. Romana Jordan, evropska poslanka (ELS/EPP)

Strasboug, 26. 10. 2012

Plin je zanimiv energetski vir, ki ima težavo v dobavi. V primeru TEB z močjo 230 MW se ob delovanju elektrarne takoj pozna padec pritiska v omrežju. Poleg tega je cena za MW nekajkrat višja od cene NEK in močno presega tudi ceno TEŠ6. Problem je tudi konstantnost dobave. Prekinitev dobave zaradi lokalnih razprtij med Rusijo in Ukrajino je povzročila energetski mrk v vsej Evropi. Tudi drugačna tehnologija pridobivanja plina situacije ne bi rešila v primeru Slovenije, saj sami ne bomo pridobivali plina na tak način. Še vedno ostane vprašanje zanesljivosti dobave in tudi cene za to obliko energenta. TE Brestanica ima že sedaj vgrajeno tehnologijo, ki omogoča različne energente od plina do tekočih goriv.

Brez zanesljive in izdatne proizvodnje energije v Sloveniji ne bo razvoja. Nekaj dodatne energije bomo dobili s prihranki in novimi tehnologijami, zagotoviti pa bo potrebno tudi energijo v pasu, ki bo oskrbovala industrijo.

mag. Miran Stanko, župan Občine Krško

Plin za razliko od jedrske tehnologije, nima karakteristik trajnostnega razvoja. Poraba plina je velika, povečuje se koncentracija CO2 izpustov, ki niso majhni v primerjavi z jedrsko energijo. Pri plinu je pomembna tudi politična in gospodarska odvisnost, ki bi se ob povečanju porabe seveda povečevala.

Martin Novšak, direktor družbe GEN energija, d.o.o.

Podpiram razmišljanje g. Klemenca, da je plin v kogeneracijski rabi primernejša izbira, kot gradnja še ene jedrske elektrarne. Plin je tudi veliko lažje opustiti, ko se bodo enkrat v prihodnosti pokazale boljše in cenejše obnovljive tehnologije. Jedrsko je težje zapreti.

Dejan Savić, Greenpeace Slovenija