Spoštovani sodelujoči v razpravi,

v prvem delu razprave na temo »Nov denar - nove cene? Uvedba evra v Sloveniji« je bila med pomisleki razpravljavcev glede negativnih posledic uvedbe evra v Sloveniji izpostavljena tudi skrb pred izgubo nacionalne denarne valute in nacionalne identitete oz. zavesti. Po mnenju dela sodelujočih v razpravi, se Slovenci ne zavedamo dovolj svoje identitete in smo premalo ponosni na svojo domovino in na svojo valuto tolar. Poleg tega uvedba evra ne bo okrepila evropske identitete Slovencev, če niso predhodno vzpostavljeni pogoji za uresničevanje narodnostnih pravic in svoboščin (npr. zamejstvo). Sodelujoči so opozarjali še na težnje znotraj nekaterih držav, ki imajo za plačilno sredstvo evro, da se bodo evru odpovedali. Nekateri razpravljavci so izražali naklonjenost in pozitivni odnos do tolarja. Izraženo je bilo tudi mnenje, da si zaradi majhnega zavedanja nacionalne identitete, večina povprečnih državljanov izgube tolarja ne bo jemala k srcu.

Po drugi strani je del sodelujočih v razpravi mnenja, da bo uvedba evra koristila promociji Slovenije, ker bodo postali simboli slovenstva na evro kovancih (npr. knežji kamen, Primož Trubar) po vsej Evropi legalno plačilno sredstvo, s čimer se bo povečala prepoznavnost in kredibilnost Slovenije na evropskem trgu ter bo zagotovljeno našemu narodu zasluženo enakopravno mesto v Evropi. Poleg tega je skupna valuta dolgoročno pomembna za razvoj vsaj približno skupne evropske identitete, ker na vsakdanji ravni povezuje Evropejce in krepi njihovo politično kulturo. Slednja je pomembna za oblikovanje panevropskih skupnosti, ki bodo v prihodnosti od spodaj navzgor zmanjševale pomen in simboliko Evrope nacionalnih držav in predstavniških elit. Izražena je bila še domneva, da bomo po uvedbi evra Slovenci bolj cenili tisto, kar je res slovensko in kaj ne.

Več v prvem vmesnem poročilu spletne razprave "Nov denar - nove cene? Uvedba evra v Sloveniji" in v prispevkih k razpravi.

Javno mnenje in pričakovanja državljanov:
V javnomnenjski raziskavi Odnos državljanov in državljank do uvedbe evra v Sloveniji (I.) (Banka Slovenije, junij 2006) je na vprašanje, kaj jih najbolj skrbi ob uvedbi evra, 2,4 odstotka anketirancev odgovorilo, da jih najbolj skrbi izguba nacionalne identitete.

Po rezultatih javnomnenjske raziskave Uvedba evra v novih državah članicah Uvedba evra v novih državah članicah (Flash Eurobarometer, junij 2006) je 34 odstotkov slovenskih anketirancev zaskrbljenih pred izgubo nacionalne identitete ob uvedbi evra. Leta 2005 je bilo takšnih 38 odstotkov, leta 2004 pa 34 odstotkov anketirancev. Podobno število slovenskih anketirancev, 30 odstotkov, je nezadovoljnih, ker bo evro zamenjal tolar. Leta 2005 je bilo takšnih 34 odstotkov anketirancev, leta 2004 pa 27 odstotkov. Več o rezultatih raziskave na spletni strani Ministrstva za finance Republike Slovenije in v članku Slovenci najbolj za evro (24ur, STA, 11. november 2004).

Omenjena raziskava je še pokazala, da potrošniki v novih državah članicah večinoma občutijo nelagodje ob dejstvu, da bo njihovo nacionalno valuto zamenjal evro, saj uvedba enotne valute simbolizira izgubo nacionalne identitete. To velja zlasti za potrošnike v Latviji, Estoniji in Litvi. Tretjino potrošnikov skrbi tudi nadzor nad ekonomsko politiko, ki naj bi ga država izgubila po uvedbi evra. Več v članku Kaj skrbi potrošnike v državah, ki bodo prevzele evro? (Finance, VIP 5/2005) in v članku Poljaki skeptični glede evra (24ur, STA, 13. november 2004).

Rezultati raziskave Eurobarometer so vključeni v vsebinska izhodišča Komunikacijske strategije v podporo uvedbi evra v obdobju 2005-2007, ki jo je v sodelovanju z drugimi institucijami pripravila Vlada Republike Slovenije. V strategiji je zapisano, da Slovenci izražamo visoko zadovoljstvo, da bomo uvedli evro oz. da bo evro postal naša nova valuta (66%), menimo, da se bomo počutili bolj Evropejce (70%) in se ne bojimo izgube nadzora nad ekonomsko politiko (56% ne).

Posledice in streznitve:
Da se lahko začetno navdušenje in pozitivna pričakovanja nad uvedbo evra kmalu sprevržeta v svoje nasprotje, kažejo izkušnje držav, ki so zamenjale svoje nacionalne valute. Poročila in članki z naslovi kot so Francozi pogrešajo frank (24ur, STA, 19. junij 2005), Nemci si želijo vrnitve nemške marke (24ur, STA, 18. december 2004), Italijani evru ne zaupajo več (24ur, Reuters/STA, 19. september 2003) in Odzivi na švedski 'NE' evru (24ur, Reuters/STA, 15. september 2003) kažejo na to, da je vprašanje nacionalne suverenosti lahko dejavnik pri prevzemanju skupne valute (na Švedskem so se kot močni argumenti proti prevzemu evra pojavili prenos pristojnosti denarne politike na Evropsko centralno banko ter strah pred razpadom socialne države. Več v članku Švedi glasovali proti evru (24ur, STA/M.B., 14. september 2003).

Kompromisi in rešitve:
Slovenci smo se z vprašanjem narodne identitete pri uvedbi evra srečali v razpravah o zapisovanju besede evro oz. euro. Odločili smo se za kompromis med zahtevami Evropske centralne banke in upoštevanjem pravopisnih pravil slovenskega knjižnega jezika. Več v članku Evro bo v Sloveniji ostal evro (RTV SLO, 29. april 2005), člankuEvrofinančniki za euro, slovenisti za evro (24ur, 13. september 2004) in prispevku Mete Dragolic o evru (Dnevnik, 11. september 2004).

Takšen kompromis predstavlja tudi koncept nacionalnih evrokovancev, ki so sestavljeni iz evropske in nacionalne strani, na kateri lahko vsaka država članica sama določi nacionalne simbole oz. motive. Več v Fotozgodba: Slovenski evrokovanci (RTV SLO, 7. oktober 2005) in v novici Ministrstvo za finance in Banka Slovenije predstavila podobe novih slovenskih evrokovancev (7. oktober 2005).

Kompromis med suverenostjo nacionalnih držav in Evropsko monetarno unijo predstavlja ponazarja tudi to, da bo Slovenija, v zameno za izgubo pristojnosti nad svojo denarno politiko in politiko deviznega tečaja, formalno enakovredno sodelovala pri oblikovanju skupne denarne in ekonomske politike evroobmočja. Slovenska centralna banka bo postala del evrosistema in uresničevala smernice Evropske centralne banke (ECB), Guverner Banke Slovenije pa bo postal član Sveta ECB. Vir: Portal Evro-za vse nas.

Izguba nacionalne identitete in denarne samostojnosti:
Ne glede na predstavljene kompromise, pa naj bi pomenila uvedba evra izgubo nacionalne identitete in tudi spremembo kulturne politike ter okrnjeno finančno neodvisnost in samostojnost (vir: Revija Revizor-uvodnik, Slovenski inštitut za revizijo, maj 2006). Prav tako naj bi bil vprašljiv prispevek evra h krepitvi skupne evropske identitete. Za skupno Evropo državljanov so poleg skupnega denarja in skupnega ekonomskega interesa potrebne tudi druge skupne vrednote (vir: Katoliška cerkev in združena Evropa). Po drugi strani pa naj bi evro nastopal kot izrazit simbol podrejanja posameznih nacionalnih simbolov suverenosti in nacionalne identitete novemu simbolnemu in vsebinskemu konceptu združene Evrope. Države zato skrbi predvsem izguba nacionalne identitete, ki je vsaj deloma vezana na nacionalni denar in predvsem tudi na nacionalno denarno politiko (vir: Alenka Gorenčič (2002)Proces vključevanja srednjeevropskih držav v EMU, diplomsko delo).

Vprašanja za nadaljno razpravo:
Slovenci, sodeč po javnomnenjskih anketah, nismo zaskrbljeni nad izgubo dela nacionalne identitete zaradi uvedbe evra. Lahko takšno stališče pripisujemo še vedno prisotnemu navdušenju ob vstopu v Evropsko unijo in posledično nad evrom, ki pa bo ob morebitnih negativnih učinkih zamenjave (kot npr. v Franciji, Nemčiji in Italiji) hitro zvodenelo? Menite, da vladne in finančne institucije ter potrošniške organizacije posvečajo dovolj pozornosti posledicam prevzema evra za nacionalno identiteto in državno suverenost?

Uvedba evra pomeni odpoved delu državne monetarne suverenosti, hkrati pa odpira nove priložnosti za promocijo slovenske identitete v evropskem kontekstu. Menite, da so slovenski evrokovanci, domača raba besede »evro« in formalno enakovredno sodelovanje pri oblikovanju evropske denarne politike primerno nadomestilo za ukinitev slovenskega tolarja?

Valuta evro naj bi predstavljala simbol evropskih vrednot, evropske identitete in integracije. Kako močno lahko vpliva skupen, ugleden in stabilen evro na krepitev evropske pripadnosti in vrednot Slovencev? Ali pa se se boste raje kot ponosni Slovenci z nostalgijo spominjali slovenskega tolarja?

Vaši prispevki bodo povzeti v poročilu razprave, ki bo posredovano slovenskim medijem, slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu in odboru Državnega zbora RS za zadeve Evropske unije.

Vljudno vabljeni k razpravi,

Simon Delakorda, moderator

Film BACK STREET BOYS so posneli mladi amaterski filmski ustvarjalci, povezani v ob?indsko društvo podeželske mladine, v spomin na leto 2007 in v njem pred pozabo ohranili ve? dragocenih zgodovinskih dogodkov. Rde?a nit filma je spodbuda k razmišljanju o druga?nosti in nujnosti sprejemanja le te.

?erav se v filmu predstavljajo Vnanje Gorice in pristna fržolarska (krajevna) govorica, starejše generacije, se zgodba z malo domišlije z lahkoto prenese v vsako naselje doma ali po svetu. Povsod so namre? razlike med mladimi, starejšimi, reveži, posebneži, reševalci, izvrševalci, posnemalci.

Izrazit je sleng mlajše generacije, kjer se že ?uti bližina in vpliv glavnega mesta in tujine tudi na njihovo govorico. Dobro je prepoznaven odnos med generacijami ter odnos do krajevnih posebnežev. Ti imajo po zgledu neumnega kmeta sicer debel krompir (kokoš), vendar jim ta pogosto uhaja iz rok zaradi prepogoste medsebojne nestrpnosti.

Spomin na uvedbo nove denarne valute evro je predstavljen prikrito kot vzrok za pomembno odlo?itev skupine klošarjev, da se namesto za alkohol, odlo?ijo za nakup glasbenih inštrumentov in za pot glasbene skupine med slavne zvezdnike. Zvezništvo pa seveda ne prinese popolne odrešitve, saj lahko kljub podpori ljudi, v?asih pademo,kar pa ni razlog za obup.

Mladi se v filmu oprirajo tudi na staro slovensko ljudsko pogrebno pesem (Težka je lo?itev, srca krvave.) in jo posodobijo v posre?eno rock izvedbo, kar jim še posebej pomaga do slave. Vse nas pa opozarja, da se vsak, hote ali nehote, smrti približuje na svoj na?in.

V filmu je izpostavljen tudi žal še vedno ve?inoma neresen odnos in pristop družbe do klimatskih sprememb.

Najpomembnejše sporo?ilo filma je to, da ni rešitve za ?loveka, za družbo in ne za okolje v kakršnikoli zasvojenosti in še manj v skrivanju v ozadju ali v egoizmu. Pa? pa je rešitev v sprejemanju vseh razli?nosti ter v odpravljanju vzrokov slabosti. Rešitev je torej v iskrenem aktivnem sožitju z vsemi razli?nostmi v dobro vseh ljudi in okolja.

Poleg trgovine Mercator Vnanje Gorice, mladi v filmu predstavljajo tudi Aši?ev center Barja, Na Brce 27, kjer se že vrsto let zbirajo na ljudem in okolju prijazen na?in ter ustvarjajo brez alkohola in tobaka.

Film v uvodu in v zaklju?ku izžareva dobro sodelovanje ljudi s krajevnimi (Dom krajanov, zdravstveni dom...) in regijskimi ustanovami (popularni glasbeniki s fi?kom kabriolet oltimerjem, reševalci z najsodobnejšim vozilom in regijski center za obveš?nje ter zdravstvena postaja, kar nenazadnje tudi pripomore k sre?nemu koncu.

Želim vam obilo užitkov ob gledanju filma in se v naprej veselim vaših misli o njem:

http://video.google.co.uk/videoplay?doc ... 4&hl=en-GB

Vsem lep pozdrav.

Drago Stanovnik 051 344 688