Drage obiskovalke in dragi obiskovalci spletnega posveta,

Vljudno Vas vabim k posredovanju vaših predlogov za povečanje zaposljivosti mladih v EU in za izboljšanje evropskih izobraževalnih sistemov v spletnem posvetovanju z naslovom "Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi v EU?". Posvetovanje bo potekalo do 13. marca.

Vaše predloge objavite tako, da izberete okno ODGOVORI ali jih posredujete na elektronski naslov info@evropske-razprave.si. Za sodelovanje v spletnem posvetu ni potrebna registracija.

Vmesno poročila spletnega posveta z dne 25. 2. 2011 je dostopno na povezavi http://www.evropske-razprave.si/images/stories/datoteke/Vmesno_porocilo_spletni_forum_brezposelnost_mladih_EU-25-2-2011.pdf (pdf, 325 kb).

Izhodiščna vprašanja posveta

1) Ali menite, da bi morali biti mladi še pred vpisom na določen srednješolski ali visokošolski program seznanjeni z objektivno oceno o tem, kakšne bodo njihove možnosti, da po končanem študiju dobijo delo, za katerega so se šolali?

2) Ali menite, da bi morale biti poklicne šole bolj usmerjanje v usposabljanje za delo (s prakso) in manj obremenjene s teoretičnimi predmeti?

3) Ali menite, da so evropske univerze dovolj odprte do družbe in potreb gospodarstva?

4) Zaradi gospodarske krize v zadnjem se v zadnjem času kažejo tendence, da de varčuje pri tako imenovanih "mehkih" politikah Evropske unije, med drugim tudi pri izobraževanju in mladinskih politikah. Se strinjate s tem ali menite, da prav vlaganje v izobraževanje in mlade generacije lahko zagotovi boljšo prihodnost za vse?

Politični okvir posveta

Sam se v zadnjih mesecih zato ukvarjam s pomembnim dosjejem s področja izobraževanja, mladine in zaposlovanja - s tako imenovano pobudo Mladi in Mobilnost. Znano je, da se je od začetka trenutne gospodarske krize število mladih nezaposlenih v Evropski uniji povečalo iz 4 na kar 5 milijonov! Tudi to je bil eden izmed razlogov, da je EU lani pripravila razvojno strategijo z imenom Evropa 2020, ki želi ponovno vzpodbuditi gospodarsko rast v Uniji.

Razlogi za posvet

Pobuda Mladi in mobilnost se spopada prav z brezposelnostjo med mladimi. Njen cilj je izboljšanje kakovosti evropskih izobraževalnih sistemov in zagotoviti večjo mobilnost mladih Evropejcev. Svoje mnenje in predloge o pobudi Mladi in Mobilnost med drugim pripravlja tudi Evropski parlament. Ker sem zadolžen za pripravo tega mnenja in ker je pobuda namenjena predvsem vam, mladim državljanom EU, si želim o nekaterih odprtih vprašanjih pridobiti tudi vaša stališča.

Dodatne informacije in dokumenti o pobudi Mladi in Mobilnost

Sicer pa menim, da je za uspešno in zdravo evropsko gospodarstvo v prihodnjem desetletju ključnih več stvari: izboljšati moramo možnosti mladih za študijsko in delovno mobilnost, modernizirati moramo evropske sisteme poklicnega izobraževanja in visokega šolstva. Menim, da bodo v prihodnje tudi vedno bolj pomembna znanja, pridobljena zunaj šol in fakultet, torej neformalno pridobljena znanja. Pomembno je tudi učenje tujih jezikov, tudi v okviru poklicnega izobraževanja.

Zaključek posvetovanja

Odbor EP za kulturo in izobraževanje bo o predlogu poročila razpravljal marca, končno besedilo poročila se bo oblikovalo do sredine marca in do takrat bo odprto tudi spletno posvetovanje.

Moj odziv na vaša mnenja in predloge

Vaša mnenja in predloge bom redno spremljal in jih poskušal upoštevati pri mojem delu, poleg tega pa bom poročilo foruma predstavil tudi na naslednjem srečanju parlamentarnega odbora za Kulturo in izobraževanje.

Spletno posvetovanje

Spletna posvetovanja potekajo po načelih posvetovalne demokracije, na katerih temelji komunikacijski proces oz. dialog med evropskimi poslanci in sodelujočimi javnostmi ter zainteresiranimi posamezniki. Končni cilj e-posvetovanj je priprava vsebinskega poročila, ki povzema mnenja, stališča in predloge sodelujočih ob pripravi poročila za Evropski parlament.

Lepo Vas vabim k sodelovanju v razpravi!

dr. Milan Zver
Poslanec v Evropskem parlamentu
http://www.milanzver.eu

Spoštovane obiskovalke in spoštovani obiskovalci spletnega posveta,

vljudno vabljeni, da v tem posvetovalnem sklopu posredujete vaša mnenja, stališča in predloge o temi Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi v Evropski uniji?

Vaša sporočila objavite tako, da izberete okno ODGOVORI. Odprl se vam bo obrazec za vnos sporočila, v katere vpišete vaše Uporabniško ime oz. ime in priimek (v primeru, da želite ostati anonimni, vpišite ime Gost ali Gostja), Naslov sporočila, Potrditveno kodo in vsebino sporočila. Sporočilo objavite s klikom na Pošlji.

Prispevke lahko objavljajo registrirani in neregistrirani uporabniki spletnega foruma. Registrirani uporabniki foruma lahko odpirajo nove teme razprave (navodila za odpiranje novih tem so dostopna v rubriki Objavljanje).

Prispevke za objavo na forumu lahko posredujete tudi na e-naslov info@evropske-razprave.si.

Prosimo, da pri objavljanju prispevkov in odpiranju novih tem sledite namenu foruma Evropske razprave ter upoštevate Pravila in načela spletnega komuniciranja na forumu.

Dodatne informacije o moderiranju spletnega foruma Evropske razprave so dostopne v rubriki Moderiranje.

Vljudno vabljeni k sodelovanju v razpravi!

Simon Delakorda, moderator

Jaz mislim, da je ta problem zelo širok in zajema vsa področja družbe.
Če se omejim na Slovenijo vidim največji problem v tem, da vse preveč mladih študira, gimnazije so prepolne dijakov, nekateri med njimi so celo učenci, ki so v osnovni šoli dosegali podpovprečne rezultate, ker enostavno več ni selekcije na prehodu iz osnovne šole v srednje šole, nekoč so bili gimazijci, ki so resnično imeli nadpovprečne uspehe,bilo pa jih je mogoče za en razred na vsaki šoli, danes pa že zmankuje črk, da bi označili vse razrede na eni šoli. pa tudi same srednje šole dajejo preveč teoretičnega znanja, praktičnega pa zelo malo.
Ko pa končamo srednjo šolo pa pridemo do naslednjega problema; ali študirati ali delati. Mnogo se jih odloči za študij, saj so v zadnjih letih začele rasti najrazličnejše strokovne šole in smeri na posameznih fakultetah kot gobe po dežju, saj je to postal dober posel za nekatere. Nekatere smeri so roko na srce prav smešne kot na primer magisterij iz zdrastvene nege. Če ga primerjamo s kakšnim magisterijom iz elektrotehnične ali strojne smeri, potem se lahko zamislimo, pa tudi s srednješolsko izobrazbo je težko priti do službe, če pa že prideš pa so plače tako mizerne, da se mlad človek drži staršev do 30 leta ali še dlje, ker se s takšnimi mizernimi dohodki težko preživi, če pogledamo da je Slovenija zelo draga.
kot naslednji razlog, zakaj vse več ljudi študira vidim tudi v tem, da delodajalci iščejo ljudi z izkušnjami najmanj 3 leta. kako naj ima mlad človek, ki je delal preko študenta najmanj 3 leta delovnih izkušenj? in s tem, ko mladi študirajo se njihova zaposlitev prestavi za najmanj 3 leta in ko spet ne dobijo službe spet študirajo 3 leta. na koncu dobimo en kup magistrov, ki nimajo niti enega dneva delovne dobe in nič izkušenj, na drugi strani pa bi starejši ljudje morali delati do 65 leta starosti.
Da bi rešili težave, bi po mojem mišljenju morali MI VSI skupaj začeti malo manj misliti in razmišljati, po domače povedano, moral bi se najti nekdo, ki bi vdaril po mizi in začel radikalno spreminjati stvari. Slovenija in Evropa se bosta morali zbuditi in nehati "flancariti" o nekih strategijah kot na primer Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in njegova strategija 2020. Zadosti je besed, potrebne so radikalne spremebe, ker nas ostale celine prehitevajo po levi s polno hitrostjo in to sem sam opazil v mesecu dni, ker se trenutno nahajam v Novi Zelandiji in je tukaj mišljenje in sistem popolnoma drugačen.
Lep pozdrav

Pozdravljeni g. Uroš,

najlepša hvala za vaš prispevek, v katerem ste izpostavili probleme na različnih stopnjah izobraževanja in predlagali možne rešitve.

Tudi ostali obiskovalci in obiskovalke spletnega posvetovanja lepo vabljeni k posredovanju vaših odzivov na izhodiščna vprašanja posveta, katera je v svojem video nagovoru izpostavil evropski poslanec dr. Milan Zver:

1) Ali menite, da bi morali biti mladi še pred vpisom na določen srednješolski ali visokošolski program seznanjeni z objektivno oceno o tem, kakšne bodo njihove možnosti, da po končanem študiju dobijo delo, za katerega so se šolali?

2) Ali menite, da bi morale biti poklicne šole bolj usmerjanje v usposabljanje za delo (s prakso) in manj obremenjene s teoretičnimi predmeti?

3) Ali menite, da so evropske univerze dovolj odprte do družbe in potreb gospodarstva?

4) Zaradi gospodarske krize v zadnjem se v zadnjem času kažejo tendence, da de varčuje pri tako imenovanih "mehkih" politikah Evropske unije, med drugim tudi pri izobraževanju in mladinskih politikah. Se strinjate s tem ali menite, da prav vlaganje v izobraževanje in mlade generacije lahko zagotovi boljšo prihodnost za vse?

Lep pozdrav,

Simon Delakorda, moderator

1) Ali menite, da bi morali biti mladi še pred vpisom na določen srednješolski ali visokošolski program seznanjeni z objektivno oceno o tem, kakšne bodo njihove možnosti, da po končanem študiju dobijo delo, za katerega so se šolali?

Ena izmed možnosti bi bila navedena seznanitev s programi. Vendar bi po mojem mnenju bil to večleten proces preden bi se miselnost ljudi spremenila. Še vedno so določena področja zelo zaželjena (npr. pravo, ekonomija) in pride do hiperprodukcije delovne sile. Ali vmesne prekvalifikacije v času študija. Zaradi tega bi se morali v določeni meri zmanjšati število vpisnih mest na določenih fakultetah in ustvariti novi programi, ki pokrivajo tendence in izzive današnjega gospodarstva. Tako bi se prenesla, zmanjšala hiperprodukcija na eni strani ter izboljšala pokritost kadrov na drugi strani, kjer je ta zaželjena. Sem mnenja, da bi bilo potrebno ustvariti več srednješolskih, kakor študijskih programov, ki bi zajemala nove tendence v gospodarstvu, ki predstavljajo nova področja v smislu razvoja. Prav tako njihova predstavitev že v osnovni in srednji šoli. Seveda ne smemo pozabiti na predstavitev raznih deficitarnih poklicev, ter uvajanja novih za te smeri potencialno inovativnih idej, ki bi pokazale, da predstavljajo možnost zaposlitve.

Torej če povzamem je potrebna rahla reforma v smeri posodobitve obstoječih programov. To pomeni z dodajanjem novih smeri.

2) Ali menite, da bi morale biti poklicne šole bolj usmerjanje v usposabljanje za delo (s prakso) in manj obremenjene s teoretičnimi predmeti?

Na začetku moram povedati, da sem velik zagovornik opravljanja prakse. Na vsakem izobraževalnem programu je potrebno teoretično znanje, ki se nato uporabi v praksi. Sem mnenja, da bi bilo potrebno v vsakem letniku uvesti obvezno prakso tako v srednjih šolah (strokovne smeri), kakor visokošolskih zavodih. Če ne obvezne prakse pa sigurno izbirni predmet »možnost opravljanja strokovne prakse«. Seveda je opravljanje prakse bolj razvito na srednjih šolah, vendar pomanjkljivost opažam na visokošolskih izobraževalnih zavodih, kjer manjka praktično izobraževanje. V veliki meri je na visokošolskih izobraževalnih zavodih to omejeno na zadnji letnik. Veliko bolj smiselno bi bilo, da študenti spoznajo v praktičnem smislu znanje, ki so ga pridobili skozi vsak letnik izobraževanja. Zato sem za uvedbo obveznega opravljanja strokovne prakse v vsakem študijskem letniku oz. če bi bila to preveč izrazito vsaj uvedbo t.i. izbirnega predmeta, ki bi podajal možnost opravljanja prakse skozi vse študijske letnike izobraževanja.

Na drugi strani je potrebno omeniti na težavo nepriljubljenosti opravljanja prakse s strani študentov. Po eni strani jih zelo dobro razumem, saj je prakso v današnjem času zelo težko pridobiti. Trenutno takšno stanje povzroča gospodarska recesija. Po drugi strani povzroča nepriljubljenost med praktikanti, da le ta ni plačana. Kot sem opazil skozi lasten projekt so dijaki in študenti premalo ozaveščeni o pomenu in prednostih, ki jih prinaša opravljanje prakse. Na tem področju gre za pomanjkljivost, ki jo je potrebno zapolniti. Prav tako pripravljam lasten projekt s kolegom za to področje, vendar je trenutno ostalo le pri ideji. Na drugi strani bi morali biti prav tako delodajalci seznanjeni z možnostjo pridobivanja novih kadrov s strani dijakov in študentov skozi opravljanje prakse. Sem mnenja, da je izredno premalo izkoriščena možnost prostovoljnega opravljanja prakse. Sam vidim velik neizkoriščen potencial na tem področju, ki bi ga bilo potrebno zapolniti. Vendar je potrebno ozavestit tako delodajalce, kakor bodoče praktikante o vseh prednostih, ki jih lahko prinese takšna oblika prakse.

Po drugi strani se bom dotaknil še področja opravljanja prakse v tujini. Sem mnenja, da je to ključno področje, izziv in pogoj, ki prinese možnosti zaposlitve na delovnih mestih v institucijah EU. Vendar sem mnenja, da je premalo govora in ozaveščanja študentov o tem. Prav tako predstavlja eden izmed pogojev za zaposlitev v tujini oz. opravljanje prakse t.i. mobilnost študentov – izmenjava študentov. Ta se je v zadnjem desetljetju, kar dobro prijela in z leti narašča, vendar je premalo govora o prednosti študenta, ki jih prinaša tovrstna izmenjava za opravljanje prakse v tujini, ki predstavlja izredno dobro referenco za zaposlitev.

Torej, če povzamem zadevo, gre za premajhno ozaveščenost tako študentov na eni strani, kakor delodajalcev na drugi strani o pomenu opravljanja prakse.

3) Ali menite, da so evropske univerze dovolj odprte do družbe in potreb gospodarstva?

Odprtost evropskih univerz do družbe in potreb gospodarstva ne poteka enakomerno. To mislim v smislu, da niso vse evropske univerze enako odrte. Tovrstna odprtost se kaže tudi v današnji gospodarski recesiji, katera evropska država je najbolje okrevala po recesiji. To pomeni, da je tako izobraževalni ustroj usmerjen v reševanje kadrovskih težav in ne samo v proizvajanje kadrov po izobraževalnih sistemih, ki pa niso prilagojeni trenutnim težavam in potrebam gospodarstva. Mislim, da je temu dober vzornik Nemčija, kar pa ne bi mogel povedat za Sloveniji, a ta ni osamljen primer, nikakor ne. Torej težava je v tem, da so izobraževalni sistemi potrebni reform v tistih državah, kjer je potreba po določeni delovni sili, a je ti ne morejo proizvesti zadosti. Zato je potrebno ustvarjati vedno nove in času primerne izobraževalne programe.

4) Zaradi gospodarske krize v zadnjem se v zadnjem času kažejo tendence, da de varčuje pri tako imenovanih "mehkih" politikah Evropske unije, med drugim tudi pri izobraževanju in mladinskih politikah. Se strinjate s tem ali menite, da prav vlaganje v izobraževanje in mlade generacije lahko zagotovi boljšo prihodnost za vse?

Kot sem omenil že pod prejšnjim vprašanjem je izobraževanje ključnega pomena, vendar mora biti prilagojeno trenutnim razmeram, torej potrebam. Saj se lahko zgodi in se tudi dogaja, da prihaja do t.i. bega možganov.

Lep pozdrav!

1. Mladi bi morali vsekakor vedeti že vnaprej, kakšne možnosti za zaposlitev jim nudi šolanje oziroma študij na posameznih fakultetah.

2. Glede teoretičnih predmetov na poklicnih šolah menim, da bi jih bilo potrebno prilagoditi praktičnemu delu in jih narediti čim bolj uporabne. Trenutno se mi zdi, da imajo dijaki na poklicnih šolah bistveno premalo ur materinščine in me zato sploh ne preseneča, da so funkcionalno nepismeni.

3. Za druge evropske fakultete ne vem, vem pa, da večina naših fakultet deluje v svojem ozkem krogu in se za potrebe gospodarstva bolj malo meni. Zato imajo študenti pogosto težave, da sploh dobijo možnost opravljanja obvezne prakse v podjetjih.

4.Menim, da družba, ki ne vlaga v razvoj in mlade, nima prihodnosti, vendar je treba vedeti, kako in kaj je treba vlagati. Nekateri projekti, ki so sami sebi namen, so res izguba denarja.

Prispevek posredovala ga. Majda Arčon za objavo na forumu prek e-pošte dne 16.2.2011. Objavil Simon Delakorda, moderator.