V tem sklopu so objavljene predstavitev sodelujočih na razvojnem forumu z naslovom "Kje so meje rasti? Med doktrino gospodarske rasti in nosilno sposobnostjo planeta", ki ga je 22. aprila v Državnem svetu organizirala Umanotera.

Na razvojnem forumu so kot uvodničarjii sodelovali Nina Tome iz Umanotere, prof. dr. Ivan Kos iz Biotehniške fakultete UL, dr. Aleksander Kešeljevič iz Ekonomske fakultete UL, mag. Mojca Vendramin, dr. Luka Omladič iz Filozofske fakultete UL in Anton Komat, samostojni raziskovalec in publicist.

Sporočilo za javnost o forumu je dostopno na povezavi http://www.planbzaslovenijo.si/upload/rast/pr-meje-rasti.pdf.

O forumu je objavljeno poročilo na spletni strani Državnega sveta (http://www.ds-rs.si/?q=node/1769), prav tam pa je objavljen tudi posnetek celotnega foruma.

Lepo vabljeni k branju in h komentiranju predstavitev.

Simon Delakorda, moderator

"Meje rasti", študija Rimskega kluba – 40 let kasneje

Nina Tome, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

Povezava na predstavitev (296 kb)

Povzetek predstavitve:
Nina Tome iz Umanotere je ob predstavitvi poročila Rimskega kluba o mejah rasti iz leta 1972 prikazala, da so imeli znanstveniki, ki so pred skoraj 40 leti napovedovali zlom družbeno ekonomskih in ekoloških sistemov tekom 21. stoletja, prav. Novejše raziskave namreč kažejo, da se t.i. scenarij "buisnes as usual" iz leta 1972 praktično ujema z dejanskim stanjem 40 let kasneje. "Gospodarska rast je na cedilu pustila večino svetovnega prebivalstva," je poudarila Tometova in dodala, da smo soočeni s koncem obdobja poceni nafte, z naraščanjem cen osnovnih dobrin, degradacijo zraka, zemlje in vode, s konflikti glede naravnih virov in ključnim trenutkom izziva podnebnih sprememb: "V teh razmerah "buisnes as usual" ni več možnost," je opozorila.

Kazalo predstavitve:
- Gospodarska rast
- Meje rasti (The limits to Growth)
- Model World3
- So bile napovedi pravilne?
- Meje rasti danes

Smo samozadostni v sistemu Biosfera - na planetu Zemlja?

prof. dr. Ivan Kos, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Povezava na predstavitev (3.3 mb)

Povzetek predstavitve:
Prof. dr. Ivan Kos iz Biotehniške fakultete v Ljubljani je v svoji razpravi izpostavil dejstvo, da imamo ljudje enako genetsko sliko kot pred 20 tisoč leti, da pa se je bistveno spremenilo naše okolje. Zato je po njegovih besedah nujno zavedanje, da potrebujemo omejitve svojega ravnanja in čutenja zaradi spremenjenega okolja. "Smo pametna ali smo čuteča bitja? Se zavedamo nevarnosti našega družbenega razvoja na osnovi naših čustev?" se je vprašal.

Kazalo predstavitve:
- Zemlja - biogen planet; Biosfera; narava (poudarjena informacijska komponenta preko življenja)
- Integracijski nivoji življenja, vpetost in soodvisnost
- Selekcija - darvinizem in trije nivoji izbora
- Človek - dvojno bitje (žival-družabno, razumsko; kulturno-etično)
- Človekovo okolje in njegova genetska predispozicija
- Razvoj etike, nevarnost živalskega ravnanja, aktivnost na osnovi čutenja
- Apokalipsa človeka-obstoj vrste
- Vprašanja in dileme nadaljnjega razvoja
- Biološko-ekosistemski pogled:
- Poudarjanje informacijske komponente (znanja) tudi kot podpora kolonizaciji vesolja
- Ohranjanje človeku primernega okolja (kot vrsti, kot posamezniku)
- Ali smo sposobni razmišljati kot razumska bitja?
- Ali vemo kaj je bistvo življenja - ločimo interes in bistvo življenja različnih integracijskih nivojev?
- Sklepna misel

Učinki ekonomskih idej in družbena odgovornost ekonomistov z vidika okolja

dr. Aleksander Kešeljevič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Povezava na predstavitev (229 kb)

Povzetek predstavitve:
"Ekonomisti močno vplivamo na stanje v družbi, zato nosimo tudi veliko odgovornost. Nihče od ekonomistov ni napovedal sedanje gospodarske krize, zato lahko rečemo, da je ekonomija kot veda
zatajila," je priznal dr. Aleksander Kešeljevič iz Ekonomske fakultete v Ljubljani. Dodal je, da drugačnega odgovora na izzive ekonomske krize ekonomisti sami ne bodo našli, saj potrebujemo širši odgovor. Kešeljevič je sicer še poudaril, da je gospodarska rast za ekonomiste še vedno najpomembnejši kazalec, zavzel pa se je za gospodarsko rast z občutkom.

Kazalo predstavitve:
- Družbeno (ne)odgovorni ekonomisti?
- Ekonomija in etika
- Rast, razvoj in okolje
- Dileme
- Ekonomika okolja

Živeti na planetu, ki ne raste

mag. Mojca Vendramin, ekonomistka

Povezava na predstavitev (4.2 mb)

Povzetek predstavitve:
Ekonomistka mag. Mojca Vendramin je nakazala drugačno možnost razvoja. V svoji razpravi "Živeti na planetu, ki ne raste" je poudarila, da ob sedanjem razvoju zaradi stalne rasti krčimo biokapaciteto, od katere smo odvisni. Zato se postavlja dilema: ali ustavimo gospodarsko rast in povzročimo zlom socialnega sistema, ali pa nadaljujemo z gospodarsko rastjo in povzročimo zlom ekosistema. Rešitev Vendraminova vidi v vzdržnem razvoju, ki bi med drugim pomenil 4-6 urni delavnik in poudarjanje nematerialnega zadovoljstva.

Kazalo predstavitve:
- Živeti na planetu, ki ne raste
- Raba snovi v Sloveniji (biomasa, rude, rudnine, naftni viri)
- Ekološki odtis
- Končni viri – stalna rast ni mogoča
- Zakaj je rast BDP nujna?
- Sodobna država blaginje
- Ekonomika okolja
- Politika varstva okolja
- Okoljska Kuznetsova krivulja
- Problem distribucije bogastva
- Dilema
- Vzdržen razvoj
- Hedonska zanka
- Vzdržni razvoj v praksi

Ali Slovenija razume trajnost in meje svoje rasti?

Dr. Luka Omladič, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Povzetek predstavitve:
Dr. Luka Omladič iz Filozofske fakultete v Ljubljani je opozoril na dejstvo, da "to, da si vprašanja o mejah rasti zastavljamo že 200 let, pomeni, da gre za zelo pereče vprašanja." Omladič meni, da se je v današnjem času zgodba o na kredit kupljeni brezmejnosti končala. V Sloveniji pa ga moti to, da je okoljska politika potisnjena na obrobje. "Nimamo niti ene močne politične figure, ki bi trdno stala za okoljskimi temami," je opozoril.