Posreduj predlog

Kaj je odločilno za dober spanec?
31.dec.2013 View the latest post

* Želim posredovati predlog >>
(registracija ni potrebna)

Aktualna razprava:

Trenutno ni aktualnih razprav

Pridruži se

RSS zadnje novice evropske-volitve.si RSS novice
RSS zadnje objave na forumu RSS forum

Evropske volitve FaceBook Evropske volitve Youtube twiiter32x32

Intervjuji posvetovanje Nasilje nad ženskami – do kdaj še?

Vaša stališča in predlogi evropski poslanki mag. Tanji Fajon za izkoreninjenje neenakosti med spoloma na evropski ravni.
5 prispevkov • Stran 1 od 1

Intervjuji posvetovanje Nasilje nad ženskami – do kdaj še?

OdgovorNapisal/-a Simon Delakorda » 10:28, 07. 06. 2010

Objavljamo intervju s Špelo Veselič, strokovno sodelavko Društva SOS telefon, na temo spletnega posvetovanja "Nasilje nad ženskami – do kdaj še?". Špela Veselič je dolgoletna aktivistka in strokovnjakinja na področju boja proti nasilju nad ženskami. Več informacij o njenem delu in Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je dostopnih na spletni strani http://www.drustvo-sos.si/.

Špeli se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje v intervjuju in ji želimo uspešno delo na področju preprečevanja spolnega nasilja še naprej. Predlogi in stališča, ki so bili podani v intervjuju, bodo vključeni v končno poročilo spletnega posveta in posredovani v odziv slovenski poslanki v evropskem parlamentu Tanji Fajon.

mag. Simon Delakorda, moderator spletnega posveta
Uporabniški avatar
Simon Delakorda
Administrator
 
Prispevkov: 131
Pridružen: 23:19, 20. 06. 2006
Kraj: Logatec

Intervju: "Nasilje nad ženskami – do kdaj še?"

OdgovorNapisal/-a Špela Veselič, Društvo SOS telefon » 10:37, 07. 06. 2010

Intervju s Špelo Veselič, Društvo SOS telefon, za spletno posvetovanje "Nasilje nad ženskami – do kdaj še?", 3.6.2010 v Ljubljani.
Sprašuje: Simon Delakorda, moderator spletnega posveta

1. Nasilje nad ženskami ni zgolj fizično, je tudi psihično, spolno in ekonomsko. Ali in kako to nasilje zaznavate in kako problematično se vam zdi?

V bistvu ga zaznavamo podobno kot smo ga že v preteklosti. Gre za problematiko, ki je zelo pereča in smo verjetno zelo optimistični, ko pravimo, da je vsaka peta ženska žrtev telesnega nasilja s strani svojega partnerja. Izkušnje kažejo, da najverjetneje več žensk doživlja telesno nasilje s strani svojega partnerja. Če prištejemo še psihično nasilje, grožnje, izsiljevanje, čustveno manipuliranje in ekonomsko nasilje, pa je nasilja bistveno več. Trenutno čakamo na slovensko raziskavo, ki jo izvaja dr. Vesna Leskošek. Rezultati raziskave nam bodo omogočili, da bomo tudi za Slovenijo končno dobili bolj oprijemljive podatke in verjetno potrditev domnev nevladnih organizacij.

Temeljna težava, ki jo opažamo pri zaznavanju nasilja, je ta, da v slovenski družbi še vedno zelo ozko opredeljujemo problem nasilja nad ženskami. Pogosto ga ne obravnavamo kot strukturni problem, vidimo ga zgolj kot osebni problem, kot problem posameznic in posameznikov oz. kot problem odnosa, v katerem prihaja do nasilja. Nasilja nad ženskami ne razumemo kot problem položaja žensk v družbi. Združeni narodi in druge mednarodne ter regionalne organizacije stojijo na stališču, da nasilje nad ženskami izvira iz neenakosti med spoloma in ga hkrati tudi ohranja.

Drugi problem pa je, da čustvenega, psihičnega in ekonomskega nasilja največkrat ne razumemo kot nasilje. Narobe je, da pri opredelitvi nasilja izhajamo iz krvi in polomljenih kosti. Posledice prej naštetih oblik nasilja pri ženskah so lahko enako hude ali v nekaterih primerih tudi hujše.

Tretji problem pri zaznavanju nasilja je, da so tudi državne institucije dostikrat prepričane, da v primeru psihičnega nasilja nimajo dovolj razlogov za ukrepanje, tako v smislu kazenskega pregona kot z drugimi oblikami pomoči žrtvi nasilja. Vse to kaže na naš odnos do nasilja nad ženskami.


2. Špansko predsedstvo se na poti k izkoreninjenju nasilja, pogojenega s spolom, zavzema za ustanovitev evropskega observatorija za skupno diagnostificiranje problema in pa sprejetje evropskega naloga za zaščito žrtev nasilja. Ta bi, če bi postal zakon, ščitil žrtve nasilja tudi preko meja. Pobudo je, skupaj s Španijo, podpisalo 12 držav, Slovenije ni med njimi. Kakšni pa so vaši konkretni predlogi za učinkovitejše delovanje na evropski ravni?

Tudi sami smo se intenzivno ukvarjali s španskim predlogom za European Protection Order (EPO), katerega izrek za žrtve nasilja v okvirih, ki jih omogoča takšen ukrep, predvideva enako zaščito v vseh državah članicah EU. Slovenija, konkretno Ministrstvo za pravosodje in Odbor Državnega zbora za zadeve Evropske unije, se z njim ne strinjata. Ministrstvo za pravosodje razlaga, da predlog ni v skladu s Pogodbo o delovanju EU, temeljnimi pravnimi načeli zakonitosti in pravne varnosti ter ciljem zagotoviti žrtvam ustrezno zaščito. Zavzemajo se za omejitev direktive na kazenske postopke in na sodelovanje v okviru teh postopkov. Pravijo tudi, da je Evropska komisija najavila, da bo v začetku leta 2011 predložila Svetu v obravnavo koherenten sistem ukrepov za zaščito žrtev.

Z načelnega vidika nevladnih organizacij je evropski zaščitni nalog dober korak k dodatni zaščiti žrtev nasilja, zato si resnično želimo, da bo predlog ostal na politični agendi tudi v prihodnje in da bodo pristojni poiskali pravne temelje, ki bodo sprejemljivi za vse države članice.

Podpiramo ustanovitev Evropskega observatorija za skupno diagnostificiranje nasilja nad ženskami, ki bi lahko z zbiranjem podatkov in z izvajanjem raziskav med drugim ponudil dodatne argumente za sprejem evropske direktive o preprečevanju nasilja nad ženskami. Ta bi med drugim določila standarde za obravnavo nasilja nad ženkami v državah članicah, čemur smo nevladne organizacije zelo naklonjene. S tem bi se poenotile politike in delovanje v državah članicah, med katerimi so sedaj velike razlike.

Na ravni Evropske unije je zelo pomembna tudi podpora sprejetju in ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope za preprečevanje nasilja nad ženskami.


3. Kakšna je po vašem mnenju vloga moških in žensk pri vzpostavljanju ničelne tolerance do nasilja nad ženskami?

To je izjemno široko vprašanje, ki zajema sociološke, socializacijske, etične in še številne druge vidike. Medsebojno spoštovanje, solidarnost ter življenje ob upoštevanju enakovrednosti enega in drugega spola so vsekakor najtemeljnejši odgovori nanj. Zvenijo obrabljeno in moralistično, a gre vendarle v temelju za natančno to.

Drug na prvi pogled preprost odgovor je, da morajo moški, ki v svojem vedenju ne uporabljajo nasilja, dajati dober zgled drugim moškim, ženske pa morajo biti bolj solidarne. Po eni strani se moramo naučiti bolje poskrbeti zase in postavljati zdrave osebne meje, po drugi strani pa ženskam, ki doživljajo nasilje, pomagati in ne tolerirati nasilja oz. iskati vzroke zanj v osebnostnih značilnostih posamezne žrtve nasilja. Vsi skupaj moramo seveda biti ozaveščeni o neprimernosti uporabe kakršnega koli nasilja. Ko nasilje opazimo, moramo nujno ukrepati in ga na takšen način tudi preprečevati.


4. Kaj lahko Tanja Fajon kot poslanka v imenu slovenskih državljank in državljanov prenese poslancem v Evropskem parlamentu?

Nevladne organizacije podpiramo delovanje evropske poslanke Eve-Britt Svensson in si želimo, da bi podobnim pobudam sledili tudi druge poslanke in poslanci. Želimo si, da bi bile nevladne organizacije v večji meri neposredno informirane s strani poslancev in poslank evropskega parlamenta takrat, ko se v parlamentu razpravlja o nasilju nad ženskami, saj je ta na tem področju zelo aktiven. Morebiti bi bilo primerno vzpostaviti bazo zainteresiranih organizacij na področju preprečevanja nasilja nad ženskami v Sloveniji, ki bi prejemale informacije o delu Evropskega parlamenta na tem področju. To bi pripomoglo k neposredni komunikaciji z evropskimi poslanci in poslankami ter boljšemu poznavanju njihovega dela.

Prav tako podpiramo delo evropske poslanke Tanje Fajon na področju preprečevanja nasilja nad ženskami. Zelo je pomembno, da se ženske, ki zasedajo v javnosti prepoznane in ugledne položaje, identificirajo s to temo in so pripravljene javno govoriti proti vsakršnemu nasilju nad ženskami. To je lahko v veliko pomoč tudi nevladnim organizacijam pri izvajanju kampanj, saj pritegne medijsko pozornost in daje misliti ljudem, ki se identificirajo s političnimi osebnostmi.
Špela Veselič, Društvo SOS telefon
 

Intervjuji posvetovanje Nasilje nad ženskami – do kdaj še?

OdgovorNapisal/-a Simon Delakorda » 08:44, 18. 06. 2010

Objavljamo intervju z Blanko Rotar, svetovalko pri prostovoljni ženski organizaciji Ženska svetovalnica na temo spletnega posvetovanja "Nasilje nad ženskami – do kdaj še?". Društvo Ženska svetovalnica nudi ženskam v stiski brezplačno svetovanje, zagovorništvo, informacije o pristojnostih javnih služb in pomoč pri organizaciji skupin za samopomoč. V društvu opozarjajo na družbene okoliščine, ki pogosto pogojujejo stiske žensk, se borijo proti različnim oblikam diskriminacije žensk ter se zavzemajo za pravice žensk. Več informacij delu Ženske svetovalnice je dostopnih na spletni strani http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/.

Blanki se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje v intervjuju in ji želimo uspešno delo na področju nudenja pomoči ženskam v stiski še naprej. Predlogi in stališča, ki so bili podani v intervjuju, bodo vključeni v končno poročilo spletnega posveta in posredovani v odziv slovenski poslanki v evropskem parlamentu Tanji Fajon.

mag. Simon Delakorda, moderator spletnega posveta
Uporabniški avatar
Simon Delakorda
Administrator
 
Prispevkov: 131
Pridružen: 23:19, 20. 06. 2006
Kraj: Logatec

Intervju za posvetovanje Nasilje nad ženskami – do kdaj še?

OdgovorNapisal/-a Blanka Rotar, Društvo Ženska svetovalnica » 08:50, 18. 06. 2010

Elektronski intervju z Blanko Rotar, Društvo Ženska svetovalnica, za spletno posvetovanje "Nasilje nad ženskami – do kdaj še?", 15.6.2010.
Sprašuje: Simon Delakorda, moderator spletnega posveta

1. Ali in kako zaznavate fizično, psihično, spolno in ekonomsko nasilje nad ženskami in kako problematično se vam zdi?

Vse oblike nasilja nad ženskami s katerimi se soočamo v ŽS imajo enak predznak in to je, da se v odnos pritihotapijo subtilno, počasi, ob življenjskih prelomnicah, ki so čustveno obarvane, imajo kontinuiteto, naraščajo, zlomijo odpor in samospoštovanje ter vgrajujejo mišljenje o lastni nevrednosti in krivdi ženske za nastalo nasilje.
Vse našteto je izjemno problematično saj ima daljnosežne posledice na celotno družbo. Posledice nasilja nad ženskami se ne kažejo samo kot zdravstvene, psihološke, sociološke, temveč sevajo v vse pore zasebnega in družbenega življenja in se kažejo v travmatiziranih otroštvih, ki preraščajo v odraslost in je naučeno nasilno vedenje ali vdanost in podrejanje njihov stil preživetja. Tako se rojevajo vedno nove generacije z nerazrešeno osnovno travmo in krog nasilja ima možnost nenehnega ponavljanja.
Tiha družbena podpora, ki nasilje še vedno opredeljuje kot zasebno zadevo; strokovna podhranjenost delavcev, ki so vpleteni v delo z ženskami, ki doživljajo nasilje (sodniki/ce, psihologi/nje, psihiatri/nje, zdravniki/ce, socialni/e delavci/ke, policisti/ke, idr.); stereotipi, ki ženske in otroke še vedno opredeljujejo kot skupino, ki ni sposobna odločanja in enakopravne obravnave; tolerantnost družbe do vsaj ene izmed oblik nasilja, ki je zanjo sprejemljiva (ponavadi ekonomsko); nenazadnje tudi umik žensk in otrok, žrtev nasilja, iz domačega okolja v tuje okolje varnih hiš kaže, kako problematična in kritična je situacija ter da smo družba, kjer je kršenje osnovnih človekovih pravic naš vsakdanjik.


2. Kakšni so vaši konkretni predlogi za učinkovitejše institucionalno delovanje na evropski ravni pri odpravljanju neenakosti med spoloma?

Vnašanje konkretnih vsebin s področja medsebojnih odnosov v šolski sistem oz. že v predšolsko vzgojo.

Osveščanje in izobraževanje javnosti, tako laične kot strokovne in družbenopolitične, k večji prepoznavnosti nasilja, razvijanju občutljivosti in pozornosti ter ravnanju v primerih nasilja.

Enake možnosti pri zaposlovanju in enako plačilo za enako delo.

Implementacija zakona o preprečevanju nasilja v družini.


3. Kakšna je po vašem mnenju vloga moških in žensk pri vzpostavljanju ničelne tolerance nasilja nad ženskami?

Ključna! Eni brez drugih ne moremo vzpostavljati ravnotežja, zato nujno potrebujemo sodelovanje in vzajemnost. Vloga moških in žensk pri vzpostavljanju ničelne tolerance je izredno pomembna, saj pozitivni zgledi, tako kot negativni, vlečejo. Socializacija, ki pretirano poudarja eno ali drugo komponento, povzroča ozko usmerjenost, pomanjkljivo oz. pretirano čustveno odzivnost, neskladje s samim seboj. Spoštovanje biološke različnosti je nujno, kajti kot vrsto nas ne opredeljuje naziv moški, ženska ampak človek.

4. Kaj lahko kot poslanka (Tanja Fajon) v imenu slovenskih državljank in državljanov prenesem poslancem v Evropskem parlamentu?

Pri slovenskih državljankah in državljanih, je po našem mnenju, še veliko nestrpnosti in nevednosti, nezainteresiranosti in namernega minimaliziranja stanja glede nasilja nad ženskami. Delno je temu tako zato, ker smo sami žrtve neke oblike nasilja in si tega nočemo in ne želimo priznati, kajti biti žrtev pomeni imeti zmanjšano moč, pomanjkljivo kontrolo nad svojim življenjem, nekompetentnost…skratka držati se za rep vsemogočnega, uspešnega in naprednega sveta.
Blanka Rotar, Društvo Ženska svetovalnica
 

Re: Intervjuji posvetovanje Nasilje nad ženskami – do kdaj še?

OdgovorNapisal/-a Drago S » 07:15, 19. 06. 2010

Nasilje nad ženskami je le eno od oblik nasilja v življenju.
V prvi fazi ga je torej nesmiselno izločevati posamezna nasilja, ampak je bolj potrebno skrčiti oziroma omejiti vire vsakovrstnih oblik nasilja nad človekom in preostalim stvarstvom.
V drugi fazi je potrebno spoznati in upoštevati zapisane izkušnje naših prednikov, ki dokazujejo, da je nasilje obratno sorazmero s spoštovanjem življenskih zakonitosti.

Če te krši človek ali drugo živo bitje, s tem posega v tujo svobodo, kar ustvarja nasilje.

Lažje je to razumeti s primeri iz športa (športna pravila) in v prometu (prometni predpisi).

Gotovo pa se strinjate, da pride do nasilja tudi v primeru, da žival (polž...) dela škodo v gredi, ali uši na drevesu.

Za vse zgoraj zapisano in torej tudi nasilje nad ženskami, velja odlomek iz Svetega pisma o raju in izgonu iz tega v primeru kršenja naravnih zakonitosti.

Nenasilna vzgoja mladine se začenja z vzgojo otroka v družini in nadaljuje z vplivi na človeka v vseh obdobjih življenja. Žal je v Sloveniji in EU več takih negativnih kot pozitivnih vplivov predvsem tudi zaradi napačno postavljenih razmejitev vrednot med koristnimi in škodljivimi.

Tisti, ki imajo v družbi vpliv in moč se namreč orientirajo po kapitalu in ne po celostni blaginji sožitja vseh koristnih različnosti. To se najlepše odraža v trgovinah, kjer še vedno neomejeno prodajajo vsakovrstne strupe, ki po uporabi kot strupene fekalije ali zrak za vedno uničujejo okolje - vsem nam skupno "maternico".

Rešitev vsakega nasilja in tudi nasilja nad ženskami je torej zelo preprosta in obstaja od nekdaj. Je pa torej problem v tem, da je večina vzgojena v duhu in družbi nasilja na vseh področjih.

Potrebno je torej pričeti pri sebi in si prizadevati, da za naše uspehe nenasilja zvedo tudi drugi. Ker mi delamo to že več desetletij, navajam primer iz 1993: http://vimeo.com/2859853

Jeseni pa bomo praznovali že 44. Sosedov dan, kar je po nas povzela tudi EU. (Pomladni dan EU).

Vsem želim obilo nenasilja in vas lepo pozdravljam.
Drago S
 


5 prispevkov • Stran 1 od 1

Vrni se na Nasilje nad ženskami – do kdaj še?

Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost

cron