1. Menite, da so potrošniki premalo pozorni na zdravstveni vidik pri nakupu prehrambenih produktov?

Absolutno. Žalostno dejstvo je, da potrošniki kupujejo prehrambene produkte nižje kakovosti, in sicer v diskontih oz. trgovinah, ki so se v zadnjih letih pojavile pri nas in, kjer so mnogi izdelki narejeni iz relativno nekakovostnih snovi - to se pozna že na oko, kaj šele po okusu. Zagotovo npr. za raznorazne sladkarije uporabljajo maščobe, kakav, sladkor,... ki so v primerjavi s tistimi, ki so srednje oz. višje kakovosti (kot jih lahko kupimo pri kakovostnejših proizvajalcih), zdravstveno - vsaj dolgoročno - vprašljive. Seveda je težava v finančni situaciji posameznikov, pa vendar - raje manj pa tisto kakovostno. Sladkarije so tako ali tako že na splošno škodljive zdravju, če pa so nekakovostne, pa še toliko bolj škodijo organizmu in povzročajo akutne pa tudi kronične bolezni. Tu bi bilo nujno potrebno osvestiti in ozavestiti potrošnike, da naj hrano kupujejo v kakovostnih trgovinah. Treba je iti v sistematično promocijo zdrave prehrane in jasno povedati, kaj nekakovostna hrana povzroča organizmu. Sem sodijo seveda tudi ozaveščanja o raznoraznih konzervansih, e-jih ipd. Take, ki zelo škodijo zdravju, bi morali obvezno zakonsko prepovedati.

Druga stvar se nanaša na prehrano, ki jo nudi država skozi malice, kosila, subvencije. Raznorazni sendviči z mastnimi siri, salamami,... in da ne govorimo o tem, kakšna kosila nudijo nekateri podnudniki, so močno vprašljiva. Subvencije bi morale dobiti resnično zgolj in samo tiste restavracije oz. ponudniki, ki nudijo kakovostno in zdravo hrano - kamor razni fast foodi, slaščičarne itd. zagotovo ne sodijo po nobenim pogojem.

2. Bi morali podražiti nezdrava živila, podobno kot tobačne izdelke?

Vsekakor. Tako bi se potrošnja tovrstnih izdelkov bistveno zmanjšala, saj bi posamezniki, ki jo sedaj kupujejo, vendarle bili primorani poseči po kakovostnejših izdelkih. Gre predvsem za tisti sloj prebivalstva, ki je finančno bistveno slabše situiran in grdo je od države, da te še toliko bolj zdravstveno kaznuje. Morda bi lahko bila Slovenija vsaj v čem zgled in bi ta krog pretrgala.

3. Koliko ste seznanjeni o možnosti javnega zdravstva v tujini?

Zgolj o uporabi zdravstvene kartice (po naročilu) v državah EU in še nekaterih drugih državah, v primeru nezgod in nesreč. Vendar pa je tudi o tej zadevi bistveno premalo rečenega, vsi smo premalo osveščeni o tem in mislim, da imamo bistveno več pravic kot ap sploh vemo zanje oz. jih ne znamo izkoristiti. Nujno bi bilo potrebno uvesti kakšen celosten priročnik na to temo in ga vreči v vse nabiralnike.

4. Kaj menite, kako si bo povprečen državljan lahko sam aktivno poiskal zdravljenje v tujini?

Mislim, da precej težko, kajti ne pozna svojih pravic, niti ne ve, kako bi to potekalo. Drug problem je znanje jezika. Splet je še vedno bistveno premalo uporabljen za koristne informacije o tem, poleg tega ne vemo, kako priti sploh do informacij in kako v teh primerih postopati. Mislim, da je na tem področju velik manjko in zeva velika praznina nujno potrebnih informacij.