Evropski parlament in ZA IN PROTI, Zavod za kulturo dialoga vabita na DRŽAVLJANSKI FORUM z naslovom "Ali lahko Piranski zaliv postane Mehiški?". Na forumu, ki bo potekal v petek, 11. junija 2010 ob 11. uri v Portorožu na Fakulteti za pomorstvo in promet, Pomoršakova 1, bodo sodelovali evropski poslanci Lojze Peterle (EPP/NSi), Zoran Thaler (S&D/SD) in Tanja Fajon (S&D/SD).

Izhodiščna vprašanja razprave, katera si lahko ogledate v video napovedniku, so naslednja: Kakšna vprašanja se Sloveniji zastavljajo ob izkušnji v Mehiškem zalivu? Kako preprečiti tovrstne ali podobne dogodke pri nas? Kaj tako imenovano zeleno morje pomeni za delovanje tukajšnjih pristanišč? Kakšen vpliv ima odvisnost od morja na gospodarsko in turistično dejavnost zaledja? Kako pojme, kot so ribiška politika, ribištvo, trajnostni razvoj in kakovost bivanja, razlagamo v Sloveniji?

Vsi tisti, ki se foruma ne boste mogli udeležiti, vljudno vabljeni k ogledu in sodelovanju prek neposrednega spletnega videoprenosa, ki bo omogočen v petek, 11. junija 2010 od 10.50 ure dalje na spletni povezavi http://www.evropske-razprave.si/video-prenos-portoroz. Vzporedno z video prenosom bo odprta moderirana spletna klepetalnica, prek katere bodo imeli gledalci možnost v živo zastavljati vprašanja evropskim poslancem Lojzetu Peterletu (EPP/NSi), Zoranu Thalerju (S&D/SD) in Tanji Fajon (S&D/SD).

Vljudno vabljeni, da v tej temi prek povezave http://evropske-volitve.si/forum/post/reply.html?f=28&t=137 posredujete vaša vprašanja za evropske poslance že sedaj. Odprl se vam bo obrazec za vnos sporočila, v katere vpišete vaše Uporabniško ime oz. ime in priimek (v primeru, da želite ostati anonimni, vpišite ime Gost ali Gostja), Naslov sporočila, Potrditveno kodo in vsebino sporočila. Sporočilo objavite s klikom na Pošlji. Vprašanja lahko prek forumskega obrazca posredujete brez registracije na forumu, moderator dogodka pa jih bo posredoval poslancema v živo na dogodku.

Vaša vprašanja za objavo na forumu lahko posredujete tudi na elektronski naslov info@evropske-razprave.si.

Evropski parlament od leta 2005 prireja državljanske forume, na katerih se državljani in državljanke, predstavnice in predstavniki nevladnih in drugih organizacij srečujejo s poslanci Evropskega parlamenta, strokovnjaki in predstavniki nacionalnih in lokalnih oblasti ter z njimi izmenjajo mnenja o aktualnih evropskih temah.

Najlepše se vam zahvaljujemo za posredovanje vaših vprašanj in vas vljudno vabimo k udeležbi na dogodku, ki ga organizirata Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo (http://www.europarl.si) in ZIP, Za in proti, zavod za kulturo dialoga (http://www.zainproti.com). Spletni videoprenos in spletno klepetalnico omogočata Inštitut za elektronsko participacijo (INePA), http://www.inepa.si in Studio 12, http://www.studio12.si.

mag. Simon Delakorda, moderator
http://www.evropske-razprave.si

Lep pozdrav vsem trem gostom in organizatorjem ter seveda ostalim sodelujočim.
Piranski zaliv lahko postane Mehiški samo če tak postane cel Tržški zaliv. In nevarnosti, da se to zgodi se množijo. Ogromne količine nafte in derivatov že pritekajo v ta zaliv, ki je plitek in gosto naseljen, zato okoljsko in varnostno izjmno občutljiv - sama sreča, da noben tanker doslej ni nasedel ali trčil tako, da bi se resneje poškodoval in da bi vsebina žačela odtekati - in se dodatno napoveduje pritok še zemeljskega plina, s še zmoglivejšimi in bolj rizičnimi tankerji. Italija se je pač odločila, navkljub našim ugovorom, zgraditi uplinjevalnik tega plina v Žavljah pri Trstu in bi mu rada dodala še enega sredi zaliva samega. Promet tovrstnih ladji postaja vse gostejši, ker tako Trst kot Koper pridobivata nove trge in privabljata vse več linij. Sta pač osrednj in najbolj perspektivni luki v srednji Evropi in bodimo veseli, da odraščata. Toda širitev dejavnosti, zmogljivosti in prometa prinaša tudi dodatna tveganja in nevarnosti. V Mehiškem zalivu je iz vrtine iztekajoča nafta potrebovala do obal Luoisiane in drugih krajev nekaj tednov, s tem, da jo tokovi in vetrovi potiskaljo tudi drugam, proti odprtemu Atlantiku, v Tržaškem te odprtosti ni in bi razlita nafta, ob potencialni večji razpoki na tankerju - nekaj manjših odtekanj je že bilo in hitra intervencja pristojnih varovalnih sužb je vsakih preprečila hujše posledice - dosegla vse obale naokrog v parih urah. Predstavljajmo si scenariji, ki ga videvamo iz tv posnetkov iz ameriške obale,tu pri nas, na naših plažah in sicer v Koprskem, Izolskem in Piranskem zalivu ki bi jih v tistem hipu ne želeli več, da so naši, ker bi se zavedali posedic in stroškov katastrofe. Pa ne samo to. Na dnu Tržaškega in njegovih manjših zalivov je sedimentirano živo srebro, ki več ali manj miruje, a ob gradbenih posegih kakršne terjajo načrtovane gradje Žaveljskega uplinjevalnika tr morebitnega še na morju, tretjega koprskega pomola in tudi, sicer manj zahtevnega novega valobrana ob vhodu v Koper, se ta zjemno nevara snov, zlasti za prehrambeno verigo v morju, reaktivira. To pa pomeni dodaten hujši vir tveganja. Da o posledicah morebitnega nenadzorovanega vhajanja zemeljskega plina niti ne govorimo. Pa še v Kopru bi enega nekateri radi postavili.
Sam pogrešam, da med državami, ki na ta zaliv gravitirajo in z njim upravljajo, ni bilo doslej, kljub vsem pozivom okoljevarstvenikov in drugih ljudi dobre volje ter daljnovidnosti, resnih pogovorov o skupni, do okolja bolj tankočutni, torej trajnostni izrabi zmnoglivosti tega prostora, kot bi bil recimo dogovor o skupni politiki trgovanja z energenti in gradnji terminalov,tako za lastne kot za potrebe zainteresiranih trgov. In če tega ne bo, če bo še naprej vsaka država zase načrtovala dobiček z izrabo svojega koščka morja, se tudi Tržaškemu in Piranskemu zalivu zgodi Mehiški, pa še huje!
Kaj menijo trije spoštovani poslanci? Kako z evropske perspektive, z Evropskega parlamenta, nakazati to pot in prisiliti vse tri države, našo, Italijo in Hrvaško, da je uberejo?

S spoštovanjem, bivši evropski poslanec Aurelio Juri

ŠE ENKRAT, POPRAVKI.

Lep pozdrav vsem trem gostom in organizatorjem ter seveda ostalim sodelujočim.
Piranski zaliv lahko postane Mehiški samo če tak postane cel Tržaški zaliv. In nevarnosti, da se to zgodi se množijo. Ogromne količine nafte in derivatov že pritekajo v ta zaliv, ki je plitek in gosto naseljen, zato okoljsko in varnostno izjemno občutljiv - sama sreča, da noben tanker doslej ni nasedel ali trčil tako, da bi se resneje poškodoval in da bi vsebina žačela odtekati - in se dodatno napoveduje pritok še zemeljskega plina, s še zmoglivejšimi in bolj rizičnimi tankerji. Italija se je pač odločila, navkljub našim ugovorom, zgraditi uplinjevalnik tega plina v Žavljah pri Trstu in bi mu rada dodala še enega sredi zaliva samega. Promet tovrstnih ladji postaja vse gostejši, ker tako Trst kot Koper pridobivata nove trge in privabljata vse več linij. Sta pač osrednj in najbolj perspektivni luki v srednji Evropi in bodimo veseli, da odraščata. Toda širitev dejavnosti, zmogljivosti in prometa prinaša tudi dodatna tveganja in nevarnosti. V Mehiškem zalivu je iz vrtine iztekajoča nafta potrebovala do obal Luoisiane in drugih krajev nekaj tednov, s tem, da jo tokovi in vetrovi potiskajo tudi drugam, proti odprtemu Atlantiku. V Tržaškem te odprtosti ni in bi razlita nafta, ob potencialni večji razpoki na tankerju - nekaj manjših odtekanj je že bilo in hitra intervencja pristojnih varovalnih sužb je vsakič preprečila hujše posledice - dosegla vse obale naokrog v parih urah. Predstavljajmo si scenariji, ki ga videvamo iz tv posnetkov iz ameriške obale, tu pri nas, na naših plažah in sicer v Koprskem, Izolskem in Piranskem zalivu, ki bi jih v tistem hipu ne želeli več, da so naši, ker bi se zavedali posedic in stroškov katastrofe. Pa ne samo to. Na dnu Tržaškega in njegovih manjših zalivov je sedimentirano živo srebro, ki več ali manj miruje, a ob gradbenih posegih kakršne terjajo načrtovane gradnje Žaveljskega uplinjevalnika ter morebitnega še na morju, tretjega koprskega pomola in tudi, sicer manj zahtevnega novega valobrana ob vhodu v Koper, se ta zjemno nevara snov, zlasti za prehrambeno verigo v morju, reaktivira. To pa pomeni dodaten hujši vir tveganja. Da o posledicah morebitnega nenadzorovanega vhajanja zemeljskega plina niti ne govorimo. Pa še v Kopru bi enega nekateri radi postavili.
Sam pogrešam, da med državami, ki na ta zaliv gravitirajo in z njim upravljajo, ni bilo doslej, kljub vsem pozivom okoljevarstvenikov in drugih ljudi dobre volje ter daljnovidnosti, resnih pogovorov o skupni, do okolja bolj tankočutni, torej trajnostni izrabi zmnoglivosti tega prostora, kot bi bil recimo dogovor o skupni politiki trgovanja z energenti in gradnji terminalov, tako za lastne kot za potrebe zainteresiranih trgov. In če tega ne bo, če bo še naprej vsaka država zase načrtovala dobiček z izrabo svojega koščka morja, se tudi Tržaškemu in Piranskemu zalivu lahko vsah hip zgodi Mehiški, pa še huje!
Kaj menijo trije spoštovani poslanci? Kako z evropske perspektive, z Evropskega parlamenta, nakazati to pot in prisiliti vse tri države, našo, Italijo in Hrvaško, da je uberejo?

S spoštovanjem, bivši evropski poslanec Aurelio Juri

Ne le Piranski zaliv, pač pa se neprestano na mnogotere načine onesnažuje celotna Slovenija in EU.
Javno mnenje in vplivneži se namreč ravnajo po kapitalu in ne po trajnem sožitju različnosti, ki spoštuje ohranjanje zdravih bivanjskih pogojev za prihodnje generacije.

Ljubljansko barje z zaledjem je od nekdaj in v vedno večji "senci" glavnega mesta. Prav tako je poligon za pranje EU denarja skozi MOP, Ljubljano in krajinski park, v katerega se stekajo in ravnino večkrat na leto poplavljajo vse fekalije naselij v porečju Ljubljanice.
Zaudarjanje po mlakužah je naravno in nesporno le v primerih, če v njih niso strupene fekalije podobno kot so strupene fekalije v poplavnih vodah na Ljubljanskem barju:
http://www.facebook.com/profile.php?id= ... 1012444040

Država se za to ne zmeni in ne nameni svojega deleža za komunalno infrastrukturo, čeprav so pripravljeni vsi dokumenti in sredstva iz EU ter lokalnih skupnosti.

Pozdravljena g. Aurelio Juri in g. Drago,

hvala za posredovana vprašanje in komentar v zvezi z državljanskim forumom"Ali lahko Piranski zaliv postane Mehiški?"

Zapis spletne klepetalnice in video posnetek dogodka, tekom katerega sta evropska poslanca Lojze Peterle in Zoran Thaler odgovorila na posredovana vprašanja in komentarje, sta dostopna na naslednjih povezavah:

* Video posnetek državljanskega foruma v Portorožu, 11. junij 2010
* Zapis spletne klepetalnice državljanskega foruma v Portorožu, 11. junij 2010

Še enkrat se vama zahvaljujem za vajino sodelovanje in vaju lepo pozdravljam,

Simon Delakorda, moderator

Christine,Thanks for the compliment on the phtoos. I suppose I do leave out the treacherous parts, but mostly I try to avoid the treacherous parts. One of the worst roads of the trip was coming into Athens a few days ago. I was sure there had to be something better, but then we kept seeing local cyclists on the same busy, loud, and sometimes narrow section of highway.You also don't see phtoos of the treacherous parts because that's the worst time to try and pull out the camera. Still, I have rarely been on roads as bad as Indiana which was part of my Lakewood-Boulder bicycle commute a year ago. The rat race is dangerous!