Spoštovani sodelujoči v razpravi,

Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije je pripravilo naslednje izhodiščno gradivo za razpravo na temo Trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo - izbira energetskih virov:

Izhodišča razprave:

V središču razprav o prihodnosti evropske energetske politike je tudi ustrezna izbira energetskih virov, ki bodo državljanom zagotavljali trajnostno, konkurenčno in varno oskrbo z energijo.

Nacionalne strategije se s tega vidika med sabo zelo razlikujejo, kar je posledica geopolitičnih in ekonomskih dejavnikov, vrednot in strateških odločitev. Zaradi teh razlogov se celo energetske strategije sosednjih držav članic nemalokrat zelo razlikujejo (za Slovenijo glej Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP). Nekatere države članice niti nimajo izoblikovane jasne energetske strategije (več v A place for coal in the EU Energy Mix. Andris Piebalgs, Evropski komisar za energetiko, 29. maj, 2006).

Tudi nasploh je izbira mešanice energentov (t.i. energy mix) v pristojnosti držav članic (več v Energy Policy for Europe (EPE) v Sklepi Sveta ministrov na zasedanju 23.-24. marca v Bruslju; str. 13; pdf, 253 kb). V tem okviru so najbolj izpostavljene teme povezane z uporabo fosilnih goriv, obnovljivih virov ter jedrske energije.

Gradiva:

1. Trajnostna energija
Dokument Uspešen boj proti svetovnim podnebnim spremembam (pdf, 215 kb). Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Bruselj, KOM (2005).
Dokument Resolution on "Winning the Battle Against Global Climate Change" (pdf, 44 kb). Evropski parlament, (2005/2049(INI)).
DokumentDirektiva 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES. Evropski parlament in Svet z dne 13. oktobra 2003.
Članek EU policies on climate change. EurActiv, 17. avgust, 2004.
Članek EU post-2012 climate change policy. EurActiv, 25. marec, 2005.

2. Konkurenčna energija
Predstavitev Sustainability–what are the major challenges and tasks for national and international energy economics? (pdf, 293 kb). Alfred Voß, Institute of Energy Economics and the Rational Use of Energy (IER), University of Stuttgart (str. 14-16 in 19-20). EnerKey Experience Exchange Workshop Stuttgart, 13. julij 2006.
Povzetek raziskave Costs of Generating Electricity (pdf, 851 kb). Commentary by the Royal Academy of Engineering.
Predstavitev The new role of nuclear in a balanced energy policy (pdf, 110 kb). Assaad Saab, EDF, 2006 (stran 11).

Za dodatne informacije o zanesljivi energiji glej razpravo Zanesljiva oskrba z energijo - zunanji vidiki energetske politike EU.

Dodatne informacije o posameznih energetskih virih:

1. Fosilna goriva
Fossil fuel (Spletna enciklopedia Wikipedia).[url=http://europa.eu.int/rapid/pressReleasesAction.do?reference=SPEECH/06/328&type=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en]
A place for coal in the EU Energy Mix[/url]. Andris Piebalgs, Evropski komisar za energetiko, govor na konferenci "Future EU Energy Mix - will coal play an important role?" Gliwice, Poljska, 29. maj 2006.
Oil (European Commission's "Energy" website).
Gas (European Commission's "Energy" website).
ČlanekNatural gas supply for the EU in the short to medium term (pdf, 300 kb). Clingendael International Energy Programme, 2004.

2. Obnovljivi viri energije
Članek Renewable Energy in the EU. EurActiv, 17. avgust, 2004.
DokumentDirektiva 2001/77/ES o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo. Evropski parlament in Svet EU, 27. september, 2001.
Publikacija Renewables in Global Energy Supply (pdf, 802 kb). An IEA Fact Sheet. OECD. 2006.

3. Jedrska energija
Članek The Future of Nuclear Energy in the European Union (pdf, 90 kb). Fernando De Esteban. Background paper for a speech made to a group of senior representatives from nuclear utilities in the context of a “European Strategic Exchange”, Brussels, 23rd May 2002.
Članek Nuclear green. John B. Ritch III. Prospect Magazine. March 1999.
Članek The Economics of Nuclear Power. World Nuclear Association. April 2006.
Spletna stran s članki Professor James LOVELOCK's web site.
Project ITER and fusion energy research. Sporočilo za javnost Evropske komisije, 28. junij, 2005, Bruselj.
Članek Nuclear Package. EurActiv, 9. september, 2004.

Vprašanja za razpravo:
Ali bi morala obstajati evropska energetska politika, ki bi opredeljevala uporabo virov ali naj to ostane v pristojnosti držav članic? Naj evropska energetska politika temelji tudi za izključevanju uporabe določenih virov energije? Kateri energetski vir v kar največji meri zagotavlja trajnostno, konkurenčno in zanesljivo energijo (kar je cilj evropske energetske strategije – Zelena knjiga)?

Vpetost razprave v odločevalski proces:
Povzetki prispevkov in poročilo razprave bodo posredovani množičnim medijem, Ministrstvu za gospodarstvo RS in predstavljeni na pristojnih delovnih telesih in odborih Evropskega parlamenta. Razprava bo potekala do 31. decembra 2006.

Pravila in načela razpravljanja:
Prosimo, da v razpravi upoštevate Pravila in načela spletnega komuniciranja na Forumu prihodnosti, s katerimi ste se seznanili v postopku registracije.

Vljudno vabljeni k razpravi.

Simon Delakorda, moderator

Spoštovani,

Opozoril bi vas na nepravilnost pri vaši anketi. Med viri energije na voljo za EU navajate tudi vodik. Vodik NI vir energije, prav tako kot elektirka ni vir energije. Vodik je samo prenosno sredstvo ali medij za skladiš?enje energije. Vodik je res zelo pogost v naši okolici, vendar je skora vedno vezan v vodo. Vodik lahko s pomo?jo tehnologije izoliramo in pri tem porabimo energijo (elektriko ali toploto), ki je potem "shranjena" v lo?enem vodiku. To energijo potem pri izgorevanju vodika bodisi konvencionalno ali v vodikovih celicah pretvarjamo nazaj v toploto ali direktno v elektirko. Zato vodik ni vir temve? sredstvo za skladiš?enje energije.

?e pa ste z vodikom v anketi mislili na fuzijo, potem pa sta vira energije devterij (težji izotop vodika) in litij. Energija, ki sproš?a pri zlitju pa v bistvu izhaja iz jeder, in je torej dobesedno jedrska energija.

Patrick Morre (eden izmed ustanoviteljev Greenpeace-a) je za ?astnik Miami Herald januarja 2005 izjavil »Jedrska energija je edini vir energije, ki ne sproš?a toplogrednih plinov in je sposobna nadomestiti fosilna goriva ter zadostiti svetovne potrebe po energiji«!

Spoštovani g. Tomaž Žagar,

zahvaljujem se vam za vaše mnenje. Spletna anketa je spremenjena v skladu z vašim opozorilom in vsebinskimi izhodiš?i razprave.

Sodelujo?e v razpravi vabim k ponovni oddaji glasov. Pobudnik ankete je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo, rezultati ankete pa bodo povzeti v kon?nem poro?ilu razprave.

Vljudno vabljeni,

Simon Delakorda, moderator

Nazaj v pradobo, ko je bilo Å¡e vse neokrnjeno, se ne moremo ve? vrniti. Napredek je terjal svoj davek. Lahko pa ohranimo vsaj to kar imamo, ali pa kaj malega popravimo.

Zato bi glede na anketo o virih energije najprej izlo?ila FOSILNA GORIVA. Terjajo onesnaženje in enkrat nam jih bo gotovo zmanjkalo.

OBNOVLJIVI VIRI bi bili v kombinaciji med seboj odli?na alternativa. Mogo?e bi bili celo najbolj primerni za podeželje, kjer bi si domove lahko ogrevali npr. z GEOTERMALNO ENERGIJO (Geoterm sonda). Rezultat uporabe bi bilo manjše globalno segrevanje in pa nižji ra?uni. Enako predstavlja odli?en vir SON?NA ENERGIJA. Vendar si težko predstavljam eko-mesta z eko-stolpnicami, bolnišnicami itd., ki bi se segrevala samo na sonce.
VETERNA ENERGIJA predstavlja neodvisnost od pridobivanja energije iz drugih dežel, cenejša je. Slovenija ima kapacitete, ki bi nam lahko omogo?ile izgradnjo veternic, pa tudi vetra nam ne manjka. Vendar pa se tukaj zasliši sirene varstvenikov okolja. Velik poseg v naravo in smrt pticam selivkam.

Moje mnenje je, da bo zmagovalka JEDRSKA ENERGIJA, politika ji je namre? zelo naklonjena. To pa ne pomeni, da se s tem tudi strinjam. Izgradnja takega objekta bo ravno tako zahtevala poseg v naravo, po vrhu vsega pa bo potrebovala še odlagališ?a za jedrske odpadke in še marsikaj.

Mislim, da lahko pri vsem skupaj veliko naredi vsak posameznik, saj ko se bo le ta odlo?al za izgradnjo svojega doma, ali pa uporabo drugega vira energije, bo tega ustvaril tako, da bo okolju prijazen in pri tem uporabil OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE.

POZDRAV!

Sam sem se odlo?il za jedrsko energijo. Zakaj?

Samo od vetra se ne da živeti, fosilnih goriv je še veliko ni pa jih neskon?no, zato mislim, da je najboljša izbira za Slovenijo jedrska energija in raziskovanje novih na?inov pridobivanje energije s povezovanjem z drugimi državami. Slovenija ni Iran in Evropa prav tako ne. Izdelava jedrskega orožja nas ne zanima. Drugi negativni pogled množic na atomsko energijo je spomin na ?ernobil. JEK je veliko bolj varen kot takratna JE v ?ernobilu(jedrske elektrarne so ve?inoma grajene na vodni osnovi in se ob morebitni eksploziji same izklopijo, ?ernobil pa je bil na osnovi grafita in ta še zdaj deluje).

Slovenija je prav tako dobro založena z uranom, katerega nam verjetno ne bi bilo treba uvažati(obstajajo pa možnosti, da bi ga morali-primer Brazilije: država z najve? zalogami urana na svetu si mora uvažati uran).

Glede globalnega segrevanja je atomska energija najboljša izbira, vseeno pa bi si želel ve? resnosti pri skladiš?enju radioaktivnih odpadkov in sr?no upam da bo Slovenija v bližnji prihodnosti rešila ta problem.

Lep pozdrav

Spoštovani,

energetska prihodnost civilizacije je le v trajnostni energetiki, to pomeni izkoriš?anje obnovljivih virov energije in v prehodni dobi (30-50 let) uporaba jederskih agregatov.
Seveda je glavno vprašanje, ali je to mogo?e, tehni?no in finan?no.

Konkretni primer: zgradbe porabijo za ogrevanje kar okoli 40% VSE energije v ve?ini evropskih držav. Te iste zgradbe je mogo?e graditi druga?e, tako da ne porabijo skoraj ni? energije. Pred 8 leti nismo vedeli kaj je to pasivna ali enoliterska hiša (porabi en liter olja na m2 bivalne površine na leto), danes je takih hiš v Evropi okoli 7.000, okoli 50.000 enot v gradnji, v Sloveniji imamo 5-6 takih hiš že zgrajenih, v delu jih je vsaj še 10.
?e porabijo stari objekti 15 litrov, novi zgrajeni po predpisih pa 6-7 litrov, je jasno za kak red velikosti gre. Najpomembneje pa je dejstvo, da pasivne hiše skoraj ne stanejo ve? kot klasi?ne! ?e torej 40% delež porabe energije lahko v nekaj desetletjih zmanjšamo za tako velik faktor, potem je treba to tudi storiti, saj se vsi objekti na 20-30 let renovirajo. Tako razmišljajo denimo v Nem?iji in Avstriji, kjer potekajo veliki od držav in EU podprti projekti...
Enako je na drugih podro?jih energetike, seveda z drugimi tehnološkimi pristopi.
Pomembno je, da vsakdo opravi svoje delo, oziroma dolžnost. Pred dnevi se nas je zbralo 420 strokovnjakov s tega podro?ja na posvetu Zgradbe, Energija in Okolje. Sporo?ilo posveta je naslednje: vsakdo naj stori kar more in mora - stroka in industrija sta pripravljena, številni (mladi) investitorji pa že gradijo stavbe, ki okolja prakti?no ne bodo onesnaževala (namesto enega litra olja se koristi solarna energije in biomasa ali zelena elektrika), naj stori svoje še državna politika in politika EU.

Sporo?ilo: Iz pozornosti predvsem zagotavljanja novih virov energije, bi morali najve?jo pozornost (davki, subvencije, krediti, demo projekti, spodbude, ozaveš?anje) nameniti aktivni politiki u?inkovite rabe energije za enak konfort uporabnikov. ?eprav je trajnostna energetika prva alineja vseh politik, pa konkretni ukrepi niso v tem rangu!

Priporo?am ogled filma Neprijetna resnica, gospoda Ala Gora, ki dokumentarno potrjuje gornje navedbe in sporo?a da z aktualnim obnašanjem rinemo v biološki propad civilizacije ter da je trajnostna politika predvsem stvar etike, saj so dejstva dovolj jasna.

lep pozdrav,
Bojko Jerman