Končno poročilo spletnega posvetovanja "Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi v EU?"
 |
Na spletnem forumu Evropske razprave je objavljeno končno poročilo spletnega posveta "Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi v Evropski uniji?". Poročilo povzema na forumu objavljene odgovore sodelujočih na izhodiščna vprašanja posveta s poslancem v Evropskem parlamentu dr. Milanom Zverom. Celotno besedilo končnega poročila je dostopno na povezavi V spletnem posvetu je bilo od 4. februarja do 13. marca objavljenih 17 vsebinskih prispevkov, število posameznih obiskovalcev je bilo 465. Svoja stališča in predloge je v spletnem posvetu podal tudi Mladinski svet Slovenije. |
Končno poročilo spletnega posveta "Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi v EU?"Povzetek končnega poročila spletnega posveta
Sodelujoči v razpravi podpirajo predlog, da bi se mladi še pred vpisom na določen program seznanili z oceno zaposljivosti po končanem izobraževanju. Vendar pa pri tem izražajo dvom glede pomena "objektivna ocena" in zagotavljanja, da bo predstavljala slika odraz dejanskega stanja povpraševanja po zaposlitvah na trgu delovne sile. Hkrati je bila izražena tudi skepsa, kako zanesljiva je lahko objektivna cena v luči hitrih sprememb v delovnih okoljih, zato so bili predlagani nekateri parametri ocenjevanja zaposljivosti.
Sodelujoči v razpravi menijo, da je v izobraževalnem procesu potrebno opravljanje prakse ter da je na vseh nivojih izobraževalnega sistema potrebno vpeljati oz. povečati obseg prakse. Hkrati so v zvezi z opravljanjem prakse izpostavili naslednje težave: nepriljubljenosti opravljanja prakse s strani študentov, nedostopnost usposabljanja za delo za študente, premajhna zavest o pomenu in prednostih usposabljanja za delo in slabo poznavanje delodajalcev o možnosti pridobivanja novih kadrov prek usposabljanja za delo. Podan je bil predlog, da bi sodobna poklicna šola morala na nivoju znanja opremiti mlade na treh področjih: osnovno teoretično znanje iz stroke, temeljne praktične veščine iz svoje stroke in temeljna splošna znanja (materinščina, tuji jezik, uporaba tehnologije za komuniciranje). Poleg teh znanj je potrebno mlade usposobiti za življenje v družbi. Izobraževanje za specifična znanja morajo prevzeti podjetja in ustanove same.
Sodelujoči v razpravi so mnenja, da je odprtost evropskih univerz do družbe in potreb gospodarstva neenakomerna. Slovenija po njihovem mnenju spada med bolj zaprte države na tem področju (težave študentov pri iskanju možnosti opravljanja obvezne prakse v podjetjih ter nekonkurenčnost med zaposlenimi na univerzah). Podani so bili naslednji predlogi: konzorcijsko partnerstvo med visokošolskimi institucijami z gospodarstvom in ostalimi relevantnimi akterji s čimer bi se zmanjšal razkorak med potrebami trga in študijskimi programi, več državnih razvojnih sredstev za tiste izume in inovacije, ki bodo prinašali nova delovna mesta in primerno plačilo za mlade ter reforma študentskega dela. Izpostavljen je bil dober primer Nemčije kot države, kjer je izobraževalni sistem usmerjen v reševanje kadrovskih težav in ne samo v proizvajanje kadrov.
Sodelujoči v razpravo so mnenja, da je izobraževalna politika ključnega pomena, pri kateri lahko ima varčevanje negativne posledice (npr. beg možganov, negotova prihodnost za mlade). Po drugi strani je potrebno vlagati denar v izobraževanje na način, ki prinaša rešitve za sedanje razmere (enakomernejša porazdelitev sredstev glede na bolj in manj razvita geografska področja ter glede na posamezna gospodarska področja). Povečevanje števila univerzitetno izobraženih ljudi na račun same kvalitete izobraževanja ne vodi vedno v izboljšanje položaja večine mladih - posledica so lahko nizka plače visoko izobraženih mladih (pozna osamosvojitev) in pomanjkanje delovne sile za tradicionalna poklicna opravila. Regulacija izobraževanja naj gre na račun števila brezplačnih študijskih mest po posameznih smereh, ki jih financira država in večje selekcije na prehodu iz osnovne šole v srednje šole.
Še enkrat se vam najlepše zahvaljujemo za sodelovanje in vas lepo vabim k sodelovanju tudi na prihodnjih spletnih posvetovanjih na forumu Evropske razprave.
Končno poročilo pripravil mag. Simon Delakorda, moderator
Spletni forum Evropske razprave
www.evropske-razprave.si