Na spletnem forumu Evropske razprave je objavljeno vmesno poročilo spletnega posveta "Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi v Evropski uniji?". Poročilo povzema na forumu objavljene odgovore sodelujočih na izhodiščna vprašanja posveta s poslancem v Evropskem parlamentu dr. Milanom Zverom do 25. februarja 2011. Celotno besedilo vmesnega poročila je dostopno na povezavi Vmesno poročilo spletnega posveta "Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi v EU?" (pdf, 325 kb). V spletnem posvetu je bio objavljenih 11 prispevkov, število posameznih obiskovalcev spletnega posveta je bilo 269. Svoja stališča in predloge je v spletnem posvetu podal tudi Mladinski svet Slovenije. Lepo vabljeni k nadaljevanju spletnega posveta v razpravnem sklopu http://www.evropske-razprave.si/mladi-mobilnost-EU/. Posvetovanje bo potekalo do 13. marca.

Najpomembnejše ugotovitve prvega dela posveta

- Sodelujoči v razpravi podpirajo predlog, da bi se mladi še pred vpisom na določen program seznanili z oceno zaposljivosti po končanem izobraževanju. Vendar pa pri tem izražajo dvom glede pomena „objektivna ocena“ in zagotavljanja, da bo predstavljala slika odraz dejanskega stanja povpraševanja po zaposlitvah na trgu delovne sile. Hkrati je bila izražena tudi skepsa, kako zanesljiva je lahko objektivna cena v luči hitrih sprememb v delovnih okoljih.

- Sodelujoči v razpravi menijo, da je v izobraževalnem procesu potrebno opravljanje prakse. Hkrati so v zvezi z opravljanjem prakse izpostavili naslednje težave: nepriljubljenosti opravljanja prakse s strani študentov, nedostopnost usposabljanja za delo za študente, premajhna zavest o pomenu in prednostih usposabljanja za delo in slabo poznavanje delodajalcev o možnosti pridobivanja novih kadrov prek usposabljanja za delo. Podan je bil predlog, da bi sodobna poklicna šola morala na nivoju znanja opremiti mlade na treh področjih: osnovno teoretično znanje iz stroke, temeljne praktične veščine iz svoje stroke in temeljna splošna znanja (materinščina, tuji jezik, uporaba tehnologije za komuniciranje). Poleg teh znanj je potrebno mlade usposobiti za življenje v družbi. Izobraževanje za specifična znanja morajo prevzeti podjetja in ustanove same.

- Sodelujoči v razpravi so mnenja, da je odprtost evropskih univerz do družbe in potreb gospodarstva neenakomerna. Slovenija po njihovem mnenju spada med bolj zaprte države na tem področju (primer pogostih težav študentov pri iskanju možnosti opravljanja obvezne prakse v podjetjih in posledično slabo poznavanje osnovnih procesov v praktični stroki). Izpostavljen je bil dober primer Nemčije kot države, kjer je izobraževalni sistem usmerjen v reševanje kadrovskih težav in ne samo v proizvajanje kadrov.

- Sodelujoči v razpravi so mnenja, da je izobraževalna politika ključnega pomena, pri kateri lahko ima varčevanje negativne posledice (npr. beg možganov, negotova prihodnost za mlade). Po drugi strani je potrebno vlagati denar v izobraževanje na način, ki prinaša rešitve za sedanje razmere (enakomernejša porazdelitev sredstev glede na bolj in manj razvita geografska področja ter glede na posamezna gospodarska področja). Povečevanje števila univerzitetno izobraženih ljudi na račun same kvalitete izobraževanja ne vodi vedno v izboljšanje položaja večine mladih - posledica so lahko nizka plače visoko izobraženih mladih (pozna osamosvojitev) in pomanjkanje delovne sile za tradicionalna poklicna opravila. Regulacija izobraževanja naj gre na račun števila brezplačnih študijskih mest po posameznih smereh, ki jih financira država in večje selekcije na prehodu iz osnovne šole v srednje šole.

Dodatne informacije o spletnem posvetu kot so video nagovor evropskega poslanca, izhodiščna vprašanja posveta in dokumenti o temi so dostopne na naslovu http://www.evropske-razprave.si/mladi-mobilnost-EU/ ter na Facebook profilu foruma Evropske razprave http://www.facebook.com/forum.evropske.razprave.

Vmesno poročilo pripravil mag. Simon Delakorda, moderator
Spletni forum Evropske razprave
www.evropske-razprave.si